Amma Slovenija

“Lepota in šarm nesebične ljubezni in služenja ne bi smela izginiti z obličja Zemlje. Svet bi moral vedeti, da je življenje posvečanja mogoče, da je življenje, ki ga navdihujeta ljubezen in služenje človeštvu, mogoče.”

“Za vsemi velikimi in nepozabnimi dogodki je srce. Ljubezen in nesebična drža sta podlaga za vsa resnično velika dejanja. Za vsako dobro stvarjo boste našli nekoga,  ki se je odrekel vsemu in vse svoje življenje posvetil temu.”

“Otroci, dvom in strah sta tista, ki nas iztrgata iz prave radosti in nesmrtnosti. Toda to izgubljeno, pozabljeno radost lahko zopet dosežemo, če se le potrudimo biti nesebični. Nesmrtnost, ki je naše pravo stanje, lahko ponovno odkrijemo skozi držo nesebične ljubezni in nesebičnih dejanj. ”

“Opravljajte svoje delo in izpolnjujte svoje dolžnosti z vsem svojim srcem. Skušajte delati nesebično z ljubeznijo. Izlijte se v vse, karkoli počnete. Potem boste začutili in izkusili lepoto in ljubezen na vseh področjih dela. Ljubezen in lepota sta v vas. Skušajte ju izražati skozi svoja dejanja in zagotovo se boste dotaknili pravega izvora blaženosti.”

“Nesebično služenje in ponavljanje vaše mantre je dovolj za dosego cilja. Če to manjka, ne glede na to, koliko discipline izvajate, ne boste mogli doseči cilja. Če opravljate svoje duhovne vaje brez nesebičnega delovanja, je to enako, kot bi gradili hišo brez vrat ali hišo, v katero se ne da vstopiti. Bodite pogumni. Ne prepustite se brezdelju.”

Nesebično služenje je oblika Sadhane

“Služenje je tudi oblika sadhane. Če trdite, da ste dosegli popolnost po tem, ko ste opravljali svojo sadhano sede na nekem mestu, Amma tega ne bo sprejela. Iti ven, v svet in služiti je velik del sadhane. Če hočemo odstraniti sovražnike, ki prežijo v najglobljih globinah srca, moramo služiti svetu. Šele potem bomo sposobni povedati, kako učinkovita je naša meditacija. Šele, ko se nekdo razjezi na nas, bomo vedeli, če imamo jezo še vedno v sebi.”

“Služenje bi morali videti kot sadhano in bi moralo biti darovanje Bogu. Če nam kdo nasprotuje, bomo morda čutili rahlo sovraštvo, vendar se lahko iz tega izvlečemo z razglabljanjem: “Kdo v njem je bil predmet moje jeze? Mar nisem postal jezen nanj, ker sem jemal samega sebe kot telo? Kaj sem se naučil iz svetih spisov? Po katerem svetu (duhovnem ali materialnem) potujem? Kako sem sploh lahko začutil slabo voljo do tiste osebe po tem, ko mi je jasno, da nisem telo ali um, ampak Atman (notranji Jaz)?’ Tako bi se morali znova in znova samoizpraševati. Sčasoma bomo prenehali čutiti jezo do kogarkoli. Čutili bomo sočutje (zapekla nas bo vest) in to nas bo peljalo po pravi poti.”

Ne zgrešite niti ene priložnosti služenja

“Otroci, ali veste, kaj Amma pričakuje od vas? Morali bi biti kot sonce, ne kot kresnica. Kresnice svetijo samo za svoje lastne potrebe. Ne bodite takšni. Nesebičnost je vse, kar bi si morali kdaj želeti. Vi bi morali biti tisti, ki bi dvignili svoje roke v pomoč drugim, celó ob trenutku svoje smrti.”

“Otroci, ne zgrešite niti ene same priložnosti, ki jo dobite, da bi služili drugim. Nihče ne bi smel potrpežljivo čakati na našo pomoč zaradi našega lastnega udobja.”

“Otroci, nesebična drža nas bo povzdignila. S pomočjo drugim pravzaprav pomagamo samim sebi. Po drugi strani pa vsakokrat, ko storimo sebično dejanje, škodujemo samim sebi.”

Mar ni njihova karma trpeti?

“Če je karma nekoga trpeti, smatraj  kot svojo karmo, da mu pomagaš.”

Nesebičnost je Cilj

“Otroci, nesebičnost je cilj, ki ga je treba doseči. Delovanje skupaj z meditacijo, džapo, recitiranjem manter in druge duhovne vaje je sredstvo za dosego stanja nesebičnosti. Vselej bi moralo biti ravnotežje med meditacijo in delovanjem. Sámo delovanje te ne more pripeljati do cilja. Delovanje, ki ga opravljamo z držo samopredanosti in ljubezni, je prava pot. Delovanje mora biti globoko ukoreninjeno v bistvena načela duhovnosti, sicer te ne bo vodilo k cilju. Samo delovanje opravljeno s pravo držo te lahko privede v stanje nesebičnosti.”

“Študent medicine še ni zdravnik. To vzame leta osredotočenega študija in priprav, da postane dober zdravnik. Toda v času, ko je še vedno stažist, ga že lahko kličemo zdravnik, čeprav še ni diplomiral. Zakaj? Zato, ker je to cilj, ki ga bo dosegel ob koncu svojega študija. Karkoli dela, je priprava k temu cilju. Njegov cilj je biti zdravnik; to ima stalno v mislih in se vselej trudi, da bi dosegel ta končni cilj. Vzdrži se kateregakoli dejanja ali situacije, ki bi lahko ustvarilo oviro na njegovi poti. Prav tako je naš končni cilj nesebičnost, vendar je še nismo dosegli. Izpolnjujemo svoje dolžnosti in opravljamo svoja dejanja s tem stanjem kot svojim ciljem. Tudi če naša dejanja v sedanjosti niso nesebična, jih lahko imenujemo kot nesebična, na enak način, kot lahko imenujemo stažista zdravnik. Toda to je še vedno obdobje našega urjenja in imamo še dolgo pot do cilja. Popolnoma bi morali biti osredotočeni na cilj; ogibati bi se morali vseh nepotrebnih misli in kadarkoli opravljamo kakšno delo, bi se morali skušati odreči vsaki navezanosti na delovanje ali na njegove sadove.”

“Delovanje opravljeno v duhu nesebičnosti daleč presega delovanje opravljeno s sebičnimi motivi. Človek, ki ga navdihuje ideal nesebičnosti, je manj navezan na svoje delo in bolj predan idealu nesebičnosti. Ta drža nesebičnosti ima svojo lastno lepoto. Tako kot vse bolj čutiš blaženost in radost nesebičnega delovanja, se tudi vse bolj poglabljaš v stanje nesebičnosti in meditacije. Torej v začetku čutiš le, da te navdihuje ta pravi ideal. Ljubi ta ideal; naj te navdihuje. V začetku je to zavestno in preudarno prizadevanje. Ko pa te ideal nesebičnosti vse bolj navdihuje, pričneš delovati iz svojega srca. S pravo naravnanostjo opravljanja dela, bo iz tvojih globin privrela radost. Sčasoma bo ta postala spontana.”

Iskreno opravljajte svoje delo

“Otroci, svoje delo morate opravljati iskreno. Če ga smatrate za pomembno ali nepomembno, če vam je všeč ali ne, bi morali svoje delo opravljati z zanimanjem in z ljubeznijo. Ko delate na tak način, ko ljubezen prične pritekati v vse, kar počnete, vaše delo postane sadhana.”

“Ne zamudite priložnosti, na katere naletite, za opravljanje nesebičnih dejanj. Potem boste postopoma dosegli mentalno čistost in predanost. Bolj boste marljivi, večjo jasnost uma in globlje razumevanje boste dosegli. To vas bo nazadnje privedlo do stanja popolnosti, do stanja Samouresničitve.”

“Če morete, očistite kakšen javen umazan prostor, ne da bi vas za to kdorkoli prosil. Storite to le iz skrbi za druge. Takšno dejanje postane čudovito delo. Vaša čista drža polepša delo. Kot rezultat tega privre iz tebe neznan občutek radosti.”

Nesebično služenje in meditacija

“Poleg nesebičnega delovanja bi morali najti tudi dovolj časa za premišljevanje, meditacijo in molitev. Ko skušaš opravljati nesebična dela, pride neizogibno tudi do trenj in konfliktov. Neizbežno je, da se pojavijo te stvari, še zlasti, ko delaš v skupini. Trenja in konflikti bodo včasih vznemirili tvoj um. To lahko nadalje povzroči, da se tvoje navdušenje in aktivnost zmanjšata in lahko začutiš, da te ideal nesebičnosti ne navdihuje več toliko. Prebudijo se jeza, sovraštvo in misli sovraštva. Da bi odstranil takšne negativne občutke in ohranil samega sebe vedno v pravem duhu, moraš meditirati, moliti in premišljevati. Nobenim mislim ne bi smel dovoliti blokirati svoje duhovne rasti. Do nikogar ne bi smel imeti nobenih sovražnih čustev.”

“Samo dejanja opravljena z držo nesebičnosti ti lahko pomagajo iti globlje v meditacijo. In do prave meditacije pride šele, ko si postal resnično nesebičen, kajti nesebičnost je tista, ki odstranjuje misli in te pripelje globoko v tišino.”

“Če sadhak (duhovni aspirant) ne dela, v imenu duhovnosti goljufa svet in vara Boga.”

Kar imamo, podelimo z drugimi

“Pomoči potrebne bi morali prepoznati in jim pomagati. Morali bi dati tistim, ki so izgubili svoje zdravje in ne morejo več delati, tistim, ki so oškodovani, otrokom, ki so jih zapustili njihovi starši, tistim, ki so bolni in nimajo denarnih sredstev za zdravljenje, tistim, ki so ostareli in nimajo družine, ki bi jim pomagala. To je naša dharma (dolžnost) in za svojo pomoč ne bi smeli pričakovati ničesar v zameno.”

“Prav je dajati denar ašramom in drugim ustanovam, ki služijo svetu. Ti ne bodo potrošili tega denarja zase. Ustanove, kot so ašrami, porabijo denar za dobrodelne projekte; toda tudi v tem primeru ne bi smeli dajati le zato, da bi zaradi dajanja postali slavni. To bi morali videti kot priložnost služiti Bogu. Zasluga dajanja se bo v vsakem primeru vrnila k nam. Kadar darujemo, bi to morali vedeti le mi sami. Mar ne obstaja rek, da levica ne bi smela vedeti, kaj počne desnica?”

“Vse, kar imamo, bi morali podeliti z drugimi in skušati bi morali na nek način prispevati k blagostanju družbe. Skozi dajanje napredujemo na duhovni poti. Če hranimo svoje premoženje, bo naš duhovni razvoj zastal in počasi bo naše življenje ovenelo. Kri, ki jo črpa srce, kroži in se pravilno razporedi po celem telesu. Kaj bi se zgodilo, če bi bila naša cirkulacija ustavljena? Zgrudili bi se in umrli. Enako, karkoli imamo, bi moralo krožiti in biti podeljeno. Svojega premoženja ne bi smeli hraniti, sicer bo družba zastala in ne bo mogla rasti kot celota. Le skozi nesebično delitev, postane cvet življenja čudovit in dišeč.”

Služite brez pričakovanj

“Drugim bi morali služiti brez kakršnihkoli pričakovanj. Ko nam drugi vržejo trne, bi jim morali mi nazaj biti sposobni vreči cvetlice. Ko nam dajo strup, bi jim morali mi dati payasam (sladek rižev puding). Takšen um bi morali imeti. Namen služenja svetu je razviti takšno vrsto uma.”

Kaj potrebuje svet

“Kar svet potrebuje, so služabniki, ne pa voditelji. Želja vsakogar je, da bi postal vodja. Imamo dovolj voditeljev, ki niso pravi voditelji. Namesto tega naj raje postanemo pravi služabniki. To je edini način, da postanemo pravi voditelj.”