Pod streho prvi tečaj IAM meditacije v Sloveniji
Po burnem dogajanju na področju prijav in odjav in ko so dva dni pred dnevom D ostali le še štrije tečajniki, ki niso del organizacijskega odbora (tudi organizatorji smo se namreč v večini prvič srečali s tem sistemom vaj), smo se uspeli prilagoditi dejanskemu stanju in tečaj kljub težavam izvedli.
Inštruktorju smo pot plačali že pred mesecem in z odpovedjo denarja ne bi dobili nazaj, pa tudi rekli smo si: “Četudi le za tri, naredili bomo.” Ker za teh nekaj ljudi ni bilo rentabilno organizirati dogodka v hotelu, smo za pomoč prosili prijateljico z Gorenjske, ki nam je v svoji hiši velikodušno ponudila toplo streho nad glavo, da smo lahko pri njej prebili noč, njena mama pa nam je pripravila tudi kosilo in večerjo.
Za izpeljavo pa smo potrebovali tudi večji prostor za vadbo, ki ga je prav tako našla v bližini njenega doma in za spodobno, ne previsoko, najemnino.
Tako smo se zbrali zjutraj ob sedmih v tej dvorani in po prijetnem presenečenju, da sta se nam v zadnjem hipu pridružila še dva tečajnika, smo se lotili dela. Imeli smo odličnega predavatelja, Amminega učenca, ki nam je zelo dobro predstavil Celostno Amrita meditacijo, sestavljeno iz telesnih vaj, pranajame, vizualizacij, zavestnega poslušanja zvokov, spremljanja in opazovanja misli ter občutkov, odgovarjal pa je tudi na številna druga vprašanja, povezana z duhovnim življenjem in Amminimi nauki.
Poleg meditacije smo prakticirali zavestno hojo. Predavanje je podajal v jasni angleščini, za vse ki jim angleščina ni blizu, pa je prevajala osemnajstletna Zala.
Ko se je dodobra zdanilo in smo dvignili zavese, pa smo bili deležni še enega presenečenja. Nenamerno smo se znašli v dvorani, kjer sicer med tednom poteka redna vadba joge, in ko smo pogledali skozi okno, smo lahko prebrali, da na njem piše Sudhamani. Kar nismo mogli verjeti svojim očem! Sudhamani (Čisti dragulj) je namreč Ammino rojstno ime!
Po večerji so se nam ob večernem petju badžanov pridružili tudi drugi, ki niso mogli priti na tečaj IAM meditacije in žive v bližini. Nekateri so te pesmi slišali prvič in so bili zelo navdušeni nad ozračjem, ki ga le-te ustvarijo.
V nedeljo smo se zbrali že pred sedmo in po kratki pudži nadaljevali z osvajanjem novega znanja in utrjevanjem le- tega. Ker smo bili poslušni učenci, smo z delom končali že do kosila in se poslovili z obljubo, da se bomo še srečali za skupno vadbo, da preverimo, če smo si vse pravilno zapomnili. Vaje so sicer zelo preproste, a vseeno zelo učinkovite. Naš inštruktor Dayalu pravi, da vedno znova, ko jih izvajaš, vedno globlje lahko prihajaš in doživljaš nova in nova spoznanja.
Jaz (Franjo) sem dobil občutek, in nisem edini, da bi lahko postavil naslednjo primerjavo: pri jedi uporabljamo veliko pribora, različne vrste žlic, vilic, nožev, oblike krožnikov in še kaj, potem pa pride Amma in ti pokaže, da si lahko sit tudi, če ješ le z roko. Tako preproste so. Na koncu nam je Dayalu razdelil prasad – bonbončke, ki jih je posebej za nas blagoslovila Amma osebno.
Praktično vsi so in smo bili navdušeni nad tečajem, dobljenimi vajami ter prijetnim druženjem in komu se je ob slovesu utrnila tudi kakšna solza. Vendar slovo ni bilo ravno za dolgo, saj se bomo že konec tedna skoraj vsi znova srečali v Munchnu pri Ammi – večina jih pride tja prvič . Torej srečno v Munchnu.
MNENJE ENEGA OD TEČAJNIKOV PRVEGA TEČAJA IAM MEDITACIJE V SLOVENIJI, KI NI OSAMLJENO:
Na svoji poti sem se ukvarjala že z nekaterimi oblikami meditacije, sama sem meditirala na svoj način, ki me je podpiral.
Meditacija, ki sem se je sedaj naučila sedaj, pa je nekaj popolnoma drugega, te objame, vzame k sebi in te enostavno pelje. Je DARILO.
Že sama izkušnja, ko smo se dva dni skupaj učili in družili s prekrasnimi ljudmi in učiteljem, ki nas je usmerjal v meditacijo, je DARILO.
AMMA HVALA
Oddajte komentar