“Navezanost na Guruja odveže človeka od vseh posvetnih skrbi in nadleg. Duhovnemu iskalcu pomaga pozabiti na svet in se osredotočiti na Boga. Duhovno napredovanje učenca ali častilca je odvisno od intenzivnosti njegovega ali njenega spominjanja na svojega Guruja ali Boga, kar je tudi meditacija; in to bo doseglo višek v popolni Enosti.” – Amma
“Nič ni narobe s svetom. Problem je s človeškim umom – egom. Nenadzorovan ego je tisti, kar naredi svet problematičen. Malce več razumevanja in malce več sočutja lahko ustvarita veliko spremembo. Svetu vlada ego. Ljudje so nemočne žrtve svojega ega. Senzitivne ljudi, obdarjene s sočutnim srcem je težko najti. Poiščite svojo notranjo harmonijo, čudovito pesem življenja in ljubezen v sebi. Pojdite ven in služite trpečim. Naučite se dajati prednost drugim. Toda v imenu ljubezni in služenja drugim, se ne zaljubite v svoj lastni ego. Obdržite svoj ego, vendar bodite gospodar svojega lastnega uma in ega. Upoštevajte vsakogar, saj so to vrata k Bogu in k vašemu lastnemu Jazu.” – Amma
“Ko se priklonimo Satguruju, se osvobodimo svojega ega. Razkrije se Resnica našega pravega Jaza. Izkusimo, da nismo nič drugačni od Boga. Bog je naša prava narava. Vse drugo lahko dosežemo s svojim lastnim trudom, a edini način osvoboditve iz ega je skozi ponižnost in predanost. Seme in drevo se medseboj ne razlikujeta drug od drugega. V semenu je vsebovano vse drevo. Toda dokler seme ne gre pod zemljo in ne vzkali, ne bo nikoli postalo drevo. Podobno, ko v učencu vzide duh predanosti, naravno pride do osvoboditve iz ega. Nekoč je nek guru s svetilko v svoji roki potrkal na vrata učenca. Učenec je rekel: “Odpri vrata in vstopi.” Guru je odgovoril: “Tega ne morem storiti. Ta vrata je mogoče odpreti le od znotraj.” In tako je to: učenec mora odpreti vrata srca, ki dovolijo vstop gurujeve luči.”- Amma
“Pravi odnos je mogoč šele, ko si sposoben izpustiti vsa svoja vnaprej ustvarjena mnenja in predsodke, in ko prenehaš biti obseden s preteklostjo. Tvoj um je preteklost. Prenehaj se oklepati preteklosti in boš svoboden in miren. Oklepanje preteklosti je kot življenje v temi. Vsi si želimo biti v luči. Prenehaj se bojevati s preteklostjo, prenehaj se odzivati nanjo in znašel se boš v luči. Potem boš sposoben jasno videti vse, kar se dogaja v tebi. S takšno jasno vizijo je mogoče oblikovati pravi odnos.” – Amma
Iz nekega intervjuja z Ammo:
AMMA, KAKŠNO JE V TEM TRENUTKU NAJPOMEMBNEJŠE SPOROČILO SVETU?
“V današnjem svetu ljudje posnemajo druge, znane osebnosti iz sveta športa in filmov. Nimamo pravih vzornikov in to je znamenje, da bi čisto vsak človek moral postati vzor sam po sebi. Naj bo to doma ali v družbi – ker nas nekdo, nekje opazuje, smo mu navdih. Če smo slab vzgled, potem bodo drugi sledili komu drugemu. Zato bi moral biti vsakdo izredno previden pri svojih besedah in dejanjih, in celó mislih, saj se misel izraža kot dejanje. Prav tako postajajo ljudje vse bolj omejeni na svoj lasten svet, misleč samo na svoje lastne potrebe in ne na potrebe drugih. Seveda so želje redu, vendar bi morali biti previdni, da želja ne postane pohlep. Ko se to zgodi, prične utirati pot uničenja posamezniku, družbi in prav tako tudi naravi.”
KO STE BILI ŠE DEKLICA, ALI STE SI KDAJ PREDSTAVLJALI, DA BO VAŠE ŽIVLJENJE TAKŠNO?
“Vedno sem si želela pomagati ljudem, jim dajati ljubezen in biti sočutna. V nekem trenutku sem celó premišljevala o samomoru, saj je bilo tako boleče zame videti, kako ljudje trpijo, toda spoznala sem, da to ne bi nikomur pomagalo. Če resnično želim pomagati, sem morala postati močnejša, duhovno močna. S takšno držo in načinom, kako so se stvari razpletle, je to doseglo vrhunec v tem, kar počnem zdaj. Vendar ne mislim na število ljudi, ki pridejo k meni, da bi me videli, na množice, mislim le na to, kaj lahko nudim družbi. Želim si biti kot dišeča palčka, ki gori in daje svoj dišeč vonj drugim. Tudi ko bom izdihnila svoj zadnji izdih, bi morale moje roke nekoga tolažiti. To je moja želja. ”
TOLIKO ČASA PREBIJETE Z OBJEMANJEM, KAKO SPLOH NAJDETE ČAS ZA VODENJE VSEH SVOJIH HUMANITARNIH PROJEKTOV?
“Vsak dan prebijem vsaj 15 ur z dajanjem daršana, kjerkoli na svetu sem, 365 dni v letu. Včasih traja daršan 22, 24 ali celó 28 ur brez predaha. Ko se vrnem v svojo sobo, tam prebiram pisma, ki mi jih ljudje vsak dan pošiljajo. Vsak teden ob torkih strežem hrano za 3000 prebivalcev v mojem ašramu in dvakrat na teden gremo vsi meditirat na morsko obalo. Tako da ni časa za uradna srečanja. Toliko se dogaja z mojo organizacijo, vendar ni nobenega časa, da bi se temu posebej posvetila, zato se to običajno dogaja kar med daršanom! Tam je vedno vzporedna linija ljudi, ki vodijo moje projekte ter me prihajajo spraševat, izražat svoje dvome in za bistvena vprašanja in probleme poiskat moje nasvete.”
KAJ ŽELITE, DA BI LJUDJE ČUTILI, KO PRIDEJO NA DARŠAN?
“Nikogar se nič ne sili, ljudje bi se morali le odpreti, da bi prejeli. Jaz jim le darujem samo sebe in če so dovzetni, bodo izkusili tisto, kar potrebujejo. Moja dolžnost, moja karma, je samo dajati. Kajti, ko vzameš jajce in ga z rokami stisneš, se bo razbilo. Če pa le-to poči od znotraj, pa se rodi novo življenje. Zato se morajo ljudje prebudili od znotraj. ”
KAKO LAHKO OSTANEMO Z VAMI POVEZANI, AMMA, TUDI TAKRAT, KO NISTE Z NAMI?
“Kjer je resnična ljubezen, razdalja ni ovira. Kjerkoli ste, jo lahko izkusite. Sonce je tisoče milj vstran, zgoraj na nebu, lotosovi cvetovi pa cvetijo zaradi njegove svetlobe. Z dobro internetno povezavo mi lahko svojo elektronsko pošto pošljete od koderkoli. In če imate radio in ga pravilno naravnate, lahko poslušate programe od koderkoli na svetu. Torej, ni vam treba biti blizu, morate ga le naravnati.”
Sočutje: Konec trpljenja …
“Sočutje je zunanji izraz ljubezni, ki jo čutimo znotraj …” – Mata Amṛtānandamayī Devi (Amma)
Ko ljubezen postane božansko ljubezen, tudi sočutje napolni srce. Ljubezen je notranji občutek in sočutje je njen izraz. Sočutje je izražanje svoje iskreno skrbi do nekoga – do trpečega človeka. Zato sta ljubezen in sočutje dve plati istega kovanca; soobstajata. – Amma
“Pravo čaščenje Boga je vračanje pomoči tistim, ki trpijo.” Mata Amṛtānandamayī Devi (Amma)
Zgodba nekega moža: “Nek možakar je odšel k svojemu zdravniku, ker se je slabo počutil. Po posvetovanju je zdravnik v svojo ordinacijo poklical možakarjevo ženo in dejal: “Vaš mož je zelo bolan in če ne boste nekaj ukrenili, bo umrl.”Kaj moram storiti”, je vprašala. “Vsak dan ga razvajajte, mu kuhajte vse njegove najljubše jedi, nikoli ne kritizirajte njegovih dejanj, se veliko smejte, ga ljubite brez pritoževanj, ga hvalite, mu privoščite njegove želje, se prepričajte, da so vse njegove potrebe zadovoljene in potem ne bo umrl.”Zahvalila se je zdravniku in odšla skupaj s svojim možem. Na poti domov je mož vprašal svojo ženo: »Kaj dobrega ti je povedal zdravnik?” “Oh,” je rekla,”Povedal mi je, da boš zagotovo umrl!”
“Sočutje ne vidi napak drugih. Ne vidi slabosti ljudi. Ne razlikuje med dobrimi in slabimi ljudmi. Sočutje ne more potegniti črte med dvema državama, dve verama ali dvema religijama. Sočutje nima ega; zato ni v njem nobenega strahu, poželenja ali strasti. Sočutje preprosto odpusti in pozabi. Sočutje je kot koridor. Vse prehaja skozenj. Nič ne more ostati tam. Sočutje je ljubezen izražena v vsej svoji polnosti. “- Amma
Amma je zgodbo tega moža, ki je opisana zgoraj, podelila na svojem torkovem govoru. Duh sočutja je pomembna kvaliteta; le-ta pomeni, da si ne bi smeli nikoli želeti prizadeti druge duše. Ko drug drugega obravnavamo nespoštljivo, brez kakršnega koli sočutja, je posledica tega takšna, kot je v tej zgodbi. Žena ni imela nobenega interesa, da bi spremenila svoj način vedenja in če tudi mi počnemo z drugimi podobno, tudi sami prispevamo k trpljenju.
“Biti se sposoben postaviti v položaj drugega, biti sposoben videti in čutiti kot nekdo drug, to je redko darilo resnega duhovnega iskalca.” Mata Amṛtānandamayī Devi – Amma
“Na tem svetu so tri vrste ljudi. To so tisti, ki nimajo ničesar; potem so tisti, ki le s težavo kaj privarčujejo; in tretja vrsta so tisti, ki imajo veliko več kot potrebujejo. Torej, če tisti, ki spadajo v tretjo kategorijo, ne storijo ničesar, da bi pomagali ostalim iz prvih dveh kategorij, potem bi Amma rekla, da tisti, ki spadajo v tretjo kategorijo, ki so domnevno bogati, so v resnici najbolj revni med revnimi. Tisti, ki imajo precej več kot potrebujejo, bi morali imeti oči, s katerimi bi videli trpljenje drugih; bi morali imeti ušesa, s katerimi bi slišali obupane klice na pomoč; bi morali imeti ljubeče srce, s katerim bi čutili sočutje do tistih, ki trpijo in morali bi imeti voljne roke, s katerimi bi nudili svojo pomoč ljudem v stiski.” – Amma
Ne glede na to, v katero kategorijo spadamo, vedno lahko dodamo svoj delež s sočutnim pogovorom in odprtim srcem.
Oddajte komentar