Amma Slovenija

Prvi organiziran obisk Slovencev pri Ammi smo uspešno pripeljali do konca. Zelo veseli so nas bili tudi vsi iz Amminega spremstva, tako smo uspeli dobiti tudi kakšen majhen privilegij in smo na večernem programu skupaj z nekaj Hrvati, ki smo jih potegnili zraven in skupino iz Madžarske, lahko sedeli tik pred Ammo ter  skupaj odšli na daršan kot prvi, kar je velika čast. Ko se še malo spočijemo, bomo o dogajanjih napisali malo več, za začetek le nekaj fotografij, kolikor smo jih smeli sami narediti. Morda pa bomo uspeli kasneje dobiti še kakšno uradno fotografijo, če so nas slučajno kje ujeli. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili tega srečanja in še posebej gospe Bredi, ki je odlično opravila naloge prevajalca. Tistim pa, ki niso prišli, želimo prihodnje leto več poguma. Res je pot malo bolj naporna, vendar se da zdržati,  dogajanja in občutja pa so neopisljivo lepa in neprecenljive vrednosti. Če kdo želi, lahko še vedno obišče Ammo na drugih dogodkih: pravkar je pričela s programom v Toulonu – Francija: nato gre v Barcelono – Španija; se vrne v nam zopet bližji kraj Mannheim – če je kaj zainteresiranih, se nam javite, morda lahko še tja kaj zorganiziramo; obisk Evrope pa zaključi v Londonu – tja se lahko najde kakšen prav poceni let.

Udelaženci potovanja

Poglejte video

Za nadaljevanje prispevka pritisni:

Prijave so se dvignile skoraj do 70, kjer so se potem vrtele še do nekaj dni pred odhodom.  Prijavljeni so se odjavljali, namesto njih so se prijavljali drugi in tako se je število ves čas spreminjalo gori doli, vendar počasi le zlezlo malo čez 70, kolikor je bila kapaciteta avtobusov. Hm, kaj pa sedaj? Nič, odločili smo se, da doma ne bomo pustili nikogar, ki si resnično želi na pot in se dogovorili za dva velika avtobusa, pa četudi ne bosta povsem polna. Bo pa zato bolj udobno. Na koncu se je številka približala 80, torej je bila odločitev za večji avtobus zelo pravilna.

Nekateri smo se v München odpravili že prej, da tam postorimo in dogovorimo še kaj, kar bi Slovenskim obiskovalcem pripomoglo k čim učinkovitejšemu doživetju Amme . Na vrsto za daršan smo prišli že kmalu dopoldne, nato pa so ostali uživali v meditaciji ob Ammi, jaz pa sem se odpravil urejat prevode navodil v slovenščino. Dobro, da mi potrpežljivosti ne manjka, saj je trajalo kar dve uri, preden sem uspel dobiti želeni tekst v roke. Ko sem končno prispel do odgovornega za daršan, ki je imel pod oblastjo tudi te tekste in znova zrecitiral zgodbo o prihodu osemdeset  Slovencev z avtobusi, ter še vsaj pol toliko v lastni režiji, so se mu kar zasvetile oči:« Čudovito, mi pa potrebujemo skupino 100 ljudi, ki bodo šli na programu Devi Bhave prvi na daršan. Bi vas to zanimalo?«  Ker sem že dobro poznal, kako tukaj poteka priprava prostora za program Devi Bhave, se nisem pustil prav dolgo prositi, le še z Dayalujem, ki je bil zadolžen za naš sprejem tukaj sem se želel posvetovati. Bal sem se namreč da, če bodo ljudje prehitro na daršanu, jim bo potem noč predolga, ker ne bodo imeli kaj konkretnega za premlevati. No, na koncu sem ugotovil, da je bil ta strah prazen in se je vse odlično izteklo.  In končno po večmesečnem sitnarjenju sem le prejel tekst z navodili za daršan, da smo ga lahko prevedli. Do sedaj mi namreč niso verjeli, da bo prišlo toliko Slovencev, da bi zares potrebovali inštrukcije tudi v našem jeziku.

Zvečer proti enajsti uri smo se že kar utrujeni odpravili v hostel, saj smo bili na nogah že od treh zjutraj. Amma je še kar dajala daršan že skoraj 12 ur, ki pa se je sedaj že zelo bližal koncu. Dayalu nam je zagotovil, da se ne bo zgodilo nič več posebnega. Amma se bo pač pozdravila z zbranimi in odšla.

Ko smo se zjutraj vrnili, so nas pričakali nasmejani prijatelji:« Ja kam se vam je pa sinoči tako mudilo? 15 minut po vašem odhodu je Amma končala daršan, vzela mikrofon in zapela neko novo pesem, ter dvignila vso dvorano na noge in naredila pred odhodom pravo žurko.«  Kakšna napaka! Kaj smo zamudili!! Ko smo Dayaluju očitali njegovo napoved, je dejal,« ja kaj sem pa vedel. Zelo je nepredvidljiva in kaj takega stori precej redko. Pri Njej pač ni konec, dokler ni konec.«

Amma poje po daršanu

Dopoldne sem dobil slovenska navodila tudi natisnjena in jih takoj poslal v čakalno vrsto. Ko so kasneje prispeli prijatelji in šli na daršan, sem jih opozoril, naj jih zahtevajo. To so tudi storili, a jim je seva ponujal le nemške in angleške. Ob njihovi vztrajnosti naj le bolje pogleda, je presenečen ugotovil, da jih zares ima. No, stvar končno deluje.

Ko so nato prispeli do Amme in so ji seve povedali, od kod prihajajo, je Amma veselo vzkliknila: »Slovenija!« in jih močno objela. Vsi iz njenega spremstva vključno z njo so namreč že vedeli, koliko nas pride in so bili tega zelo veseli.

Zvečer so bili na vrsti badžani z Ammo. O tem ni kaj pisati, to je potrebno doživeti. Če obstaja božanska glasba, potem je to to. Podarite si užitek te izjemne izkušnje, ni še prepozno, Amma je še nekaj dni v Evropi.

Ko smo se mi odpravili spat, so se nekateri že zbirali v Ljubljani, ob treh zjutraj pa smo tudi izvedeli, da sta oba avtobusa uspešno krenila na pot. Torej, hitro se moramo naspati, da bomo kos naporom naslednjih dni.

Ko smo se mi še motovilili po mestu proti dvorani, smo dobili klic, da sta avtobusa prispela. Točno po urniku! Hitro sva javila Dayalu, da jih je sprejel in jih povedel v dvorano ter jim razložil najnujnejše, kar je dobro vedeti. Potem ko so vsi prejeli prvi daršan smo  se ob dveh zbrali v sosednji stavbi, da nam je Dayalu ob pomoči prevajalke Brede povedal nadaljnje informacije, še posebej kako naj dojemamo dogajanje, če si nismo ravno domači z nemščino in kako bo potekal večer naprej za nas. Namreč uspeli smo dobiti privilegij in obvezo prvih na daršanu na programu Devi Bhave. Tako so nam ob treh razdelili 100  rdečih rutk, ki so nam služile kot prepustnice, da smo po četrti uri smeli ostati v dvorani, medtem ko so vsi ostali morali za dve uri med preurejanjem ven na mraz. Ker nas je bilo premalo, so nam priključili še odpravo iz Madžarske, mi pa smo poiskali še ostale Slovence po dvorani, kolikor smo jih uspeli najti. Z nami pa je prišlo tudi nekaj Hrvatov, katerim se jih je pridružilo še nekaj nabranih po dvorani. Tako se je sestavila zanimiva južna skupina, na katero kot kaže resno računajo, da bi v prihodnosti lahko pripravila novo Evropsko točko, kjer bi se ustavljala Amina karavana. K nama so namreč poslali Madžarska organizatorja z namenom, da se bolj povežemo in pričnemo razmišljati, kako v prihodnosti organizirati program v teh krajih. Torej je skrajni čas, da zbudimo Slovenijo, da bo prišla Amma k nam, sicer jo dobijo na Madžarsko. Upam, da se bo nam sedaj priključil še kdo, ki je pripravljen kaj storiti za to, da ne zapravimo te zgodovinske priložnosti!

Ob šesti uri se je pričelo polnjenje dvorane in nas so posedli v prve vrste pred odrom. Če veš, da je bilo tam na tisoče ljudi in da so premnogi Ammo lahko videli le iz velike oddaljenosti, potem veš, da je to zares velik privilegij. Po Amminem govoru in meditaciji smo se takoj odpravili na daršan. Po daršanu so šli moji bližnji meditirat v Ammino bližino, jaz pa sem šel kmalu preverjat, kako je s slovenskimi navodili, ker sem prej opazil, da nekatera niso bila na svojem mestu. No, sedaj so bila. Ko sem po Slovenskih navodilih vprašal tudi za odrom, so mi jih pokazali in rekli: »daj ostani tu in pomagaj, neverjetno veliko Slovencev se nam javlja tukaj in imamo težave se sporazumevati z njimi.«  Takšno konkretno zanimanje med Slovenci za Ammo je presenetilo tudi mene in sem potem nekaj časa pomagal tam, kolikor so potrebovali.        Po polnoči smo se znova zbrali v sosednji stavbi, kjer nam je Breda iz angleščine v slovenščino prebrala večerni Ammin govor. Ker smo bili konkretna skupina, smo namreč uspeli izprosit, da so nam posodili angleški tekst, ki so ga pred tem uporabili za prevod v nemški jezik.

Sedeli smo v prvih vrstah

Nato smo se vsak po svoje prebijali skozi noč do jutra, ko so svamiji pričeli z jutranjim čaščenjem: 108 imen, 1000 imen in Mahishasuramardini stotro, kar zelo dobro izvedejo in ustvarijo izjemno ozračje. Temu je potem sledilo petje pesmi »Jay Janani«  malega Sidharte, ki letos s svojim nastopom vedno dvigne na noge vso dvorano. Ko je končal s petjem, je stekel k odru, ki pa je bil zanj veliko previsok, a se je od nekod vzela naša Danica in ga dvignila nanj.

Počasi se je daršan približal koncu, na kar je Amma opravila še nekaj krstov in porok, temu pa je sledila še poslastica, zaradi katere je vredno ostati do konca: posipanje s cvetnimi listi. Ko smo se vsi zvrstili v mimohodu pod odrom, je Amma ob zvokih pesmi “Amma Amma Taye« še dolgo gledala pa zbrani množici. Ko počne to, dobi prav poseben mil izraz na obrazu in takrat je neizmerno lepa. Ta daršan s pogledom prekaša vse druge dogodke in takrat nas je vedno vsaj polovica solznih od vse te čudovite energije. Nekateri so se čudili svojemu izbruhu čustvenosti in so vprašali, ali je bilo to mogoče, ker so tukaj prvič. Ne, vsakič je močneje in vedno znova si zaželiš, da bi še kdaj doživel ta pogled.

Tudi vsega lepega je enkrat konec, tako je tudi Amma morala končati in odpotovati naprej, saj so že naslednji dan nadaljevali s programom v Toulonu v Franciji. Mi pa  seveda proti domu.

Vendar še dobro do doma nismo prišli, ko je že padla ideja:  » Ja zakaj pa ne bi naredili še kakšnega potovanja za Mannheim?« Mannheim je vedno v terminu Diwalija – indijskega novega leta in je že zato vedno nekaj posebnega. In tokrat ne bi šli le za eno noč, temveč za dlje, da bi lahko doživeli tudi Ammino petje… In že smo sredi novega projekta, torej pridružite se nam za Mannheim! Franjo

Dayalu je zbrane povedel v dvorano.

Predstavitev dogajanja v dvorani

Ob 14-ih nam je v sosednji stavbi Dayalu pojasnil nekatera dogajanja na večernem programu.

Ob koncu dopoldanskega Daršana smo dobili rdeče rutke, ki so nam dovoljevale ostati v dvorani med preurejanjem.

Medtem ko so morali vsi zapustiti dvorano, smo mi čakali na toplem.

Po polnoči nam je v sosednji stavbi Breda prevajala Ammin govor.

Nasmeh po Amminem Daršanu

Om po Amminem Daršanu

Utrujeni, a srečni, se odpravljamo domov.

Še posnetek za slovo

in po nas so prispeli avtobusi.

VTISI NEKATERIH POTNIKOV:

Bilo je, kot bi človek prestopil mejo v drug svet, v druge razsežnosti. Toliko različnih narodnosti, kultur, družbenih slojev, otrok, dojenčkov, starih ljudi… vsi zliti v skupen utrip,  enoten dih.
Nadrealno. Amma je kot neusahljivo sonce na nebu.

Biti  u  Amminoj blizini velika je milost,  dobiti dva darshana veliki je blagoslov. Umorna i sretna nakon puta, dusa i srce ispunjeni pjevaju JAI MA!!!

Hvala lepa za tako čudovito doživetje (za prevoz in organizacijo) pri Ammi, je nepozabno, dobila sem veliko več kot sem sploh pričakovala. Se ne da opisati z besedami, to moraš samo doživeti.

Pravzaprav sem vse bivanje skupaj (od objema, sedenja v njeni bližini, meditacije, spanja, druženja … ) doživljala kot en velik daršan; objem božje radosti in ljubezni.

Bilo mi je res lepo, kot tudi drugim s katerimi sem se pogovarjala. Navezala sem tudi prijetne stike z novimi obrazi! Naj vam povem, da sem prejela kar nekaj energije in volje do dela!

Kar se tiče doživetja Amme v Munchnu, je bilo to res lepo doživetje. Začutila sem jo kot materinsko, nežno, ljubečo energijo. Amma deluje na srce. Odpre ti srce in te uči ljubiti brezpogojno. Bila sem ganjena ob njenem delovanju na odru, zato sem mislila, da se bom kar stopila, ko me bo objela. To se preprosto ni zgodilo iz razloga, ker so bili vsenaokrog ljudje, ki so skrbeli, da je vse potekalo strogo po predpisih in načrtovano, jaz pa sem želela, da ne bi bilo vseh tistih ljudi okrog, ki so omejevali še večjo pristnost bližine. Sedaj vem, da je preprosto moralo biti tako, saj je Amma resnično želela objeti vse nas in nas vse enako ljubi in smo njeni otroci, zato smo se tudi morali prilagoditi časovnim mejam Njenega objema, da bi tudi drugi začutili to Njeno Ljubezen. Njena energija je igriva, ljubeča in nežna, Njeno učenje pa materinsko. Sploh mi ni delovala strogo kot nekateri tudi razsvetljeni mojstri, saj deluje predvsem srčno. Opazovala sem jo v družbi otrok. Ena sama Ljubezen, ki je delovala kot neustavljiva privlačnost obojestransko. Opazovala sem fantka, ki se je ves čas stiskal k njej in to je bil zame nepopisno lep prizor. In ko so mamice prinesle k njej dojenčke, da jih je blagoslovila. To je bil res nepopisen občutek Ljubezni in predanosti. In če samo pomislim, da je brez prekinitve objemala ljudi od približno 8. ure zvečer v soboto pa do 8:30 v nedeljo, potem lahko zaključim, da ne gre tu za običajno osebo ampak za razsvetljeno osebo, ki je ves čas z Bogom in v Bogu.