Amma Slovenija

Minuli vikend smo izvedli drugi tečaj IAM meditacije pri nas. Po turbulentnem in negotovem obdobju prijav in predvsem odjav se nas je na koncu v zadnjih dneh le nabrala dovolj številna skupina, da smo lahko objavili vest: Tečaj zagotovo BO! Številni so rekli, da bi z veseljem prišli, če bi bil tečaj v Ljubljani, a smisel je bil ravno v tem, da se iz vrveža sodobne civilizacije umaknemo v samoto in resnično doživimo poglobljen duhovni vikend. Tehniko samo se sicer da pokazat v enem dnevu, a se je potem zaradi številnih korakov skoraj zagotovo ne bi nihče zapomnil in seveda ne bi bili deležni dodane vrednosti, katero nam je tako lahko predal izjemen inštruktor Dayalu, ki je nekaj dni pred povratkom v ašram v Indijo, kjer domuje že 9 let, samo za ta tečaj pripotoval k nam iz Stuttgarta.

Tako smo v petek zvečer iz zamegljene in mrke celine prispeli na zvezdnato Primorsko. Ob 20. uri smo se zbrali v skupnem prostoru in po pozdravnem nagovoru za pokušino zapeli dve badžani ter se dogovorili za program naslednjega dne.

Zoreči kakiji v bližini

Zjutraj smo ob pol sedmih pričeli s pudžo za uspešen potek tečaja in takoj nato sveži in spočiti nadaljevali z učenjem asan. Do kosila smo se poskusili že z vsemi desetimi, popoldne pa smo nadaljevali z notranjimi vajami. Za čas kosila smo si vzeli 3 ure prosto, kar smo s pridom izkoristili za sprehode po čudoviti okoliški naravi v ne prehladnem in sončnem vremenu. Tako so nekateri osvojili okoliške griče, drugi pa so se sprehodili do smaragdne Soče, ki teče le nekaj sto metrov pod hišo, kjer smo bivali. Med kosilom in večerjo smo se prebili že skozi večino vaj, nekaj težjih pa smo pustili še za nov spočit dan. Po večerji pa smo se znova zbrali v skupnem prostoru in v sproščenem vzdušju ob spremljavi harmonija in tabel (bobnov) zapeli nekaj badžan.

Petje badžanov

Naslednje jutro smo že ob 6. uri pričeli z Arčano. Udeležba na njej sicer za tečajnike ni obvezna, a so se kljub temu zbrali malodane kar vsi in bili deležni dobrih in močnih vibracij, ki jih recitiranje vseh teh manter povzroči. Nekatere je poslušanje teh manter tako navdušilo, da so si jih zaželeli naučiti brati tudi sami in so si zato kupili tudi knjižice – Arčana. Pred kosilom nam je ostalo še nekaj časa in smo se šli še eno poučno igrico, ki je marsikoga spodbudila k premišljevanju o sebi, s tečajem pa smo zaključili ob 5h popoldne, ker se je Dayaluju zaradi priprav na pot žal že mudilo nazaj v Stuttgart.

Ta dva dneva sta kar prehitro minila in že se je bilo potrebno posloviti. Po koncu je bilo zelo zanimivo poslušati komentarje udeležencev, še posebej tistih, ki so se tečaja udeležili z obilo skepse v slogu: »Že toliko let meditiram in toliko meditacij poznam, kaj sploh še lahko spoznam novega?«  Nato pa so presenečeni govorili: » Neverjetno, kako celostna, povezana, čudovita in učinkovita tehnika! In kako čudovit in prijeten vikend smo preživeli skupaj! Pa kako krasen inštruktor je Dayalu. Podal nam je toliko dobrih in koristnih informacij.«

Vadba zavestne hoje