Amma Slovenija

(2. januar ’12)

Novo leto, nedelja, 00,10 zjutraj, 1. januar 2012 – Amritapuri

“Naj bodo naša življenja in življenja vseh bitij prežeta z dobroto. To je Ammina molitev za to priložnost. Naj božanska moč povzroči pozitivne spremembe – tako v nas samih kot v svetu – naj se prebudi v Amminih otrocih. Ammina molitev je, da naj to Novo leto privede do rojstva novega posameznika in nove družbe.

Amma vodi mantro Miru: Lokah Samastah Sukhino Bhavantu

Novo leto je ugoden čas, v katerem ljudje poskušajo popraviti vse napake, ki so jih naredili v preteklem letu in premagati svojo lenobo. Prebudi se interes in navdušenje za nov začetek. Mnogi naredijo novoletne zaobljube. Trudijo se pričeti z novimi navadami. Mnogi pričnejo s pisanjem dnevnika. Toda, če ta dnevnik pogledamo šest mesecev pozneje, bomo videli, da so bili zapiski narejeni samo za prva dva tedna ali največ tri mesece. To je tisto, kar vidimo v življenjih mnogih ljudi. Nismo sposobni vztrajati pri dobrih stvareh. Vztrajna prizadevanja so vedno cenjena. Na primer, nekdo, ki je služil v vojski ali mnogo let v katerikoli drugi organizaciji, ga ta organizacija vedno spoštuje. Mi pa ne vztrajamo pri svojih dobrih dejanjih in obljubah. Mnogi se začnejo uriti v jogi, potem pa dva ali tri dni pozneje prenehajo. Mnogi otroci z velikim navdušenjem pričnejo meditirati, toda že po nekaj mesecih prenehajo.

Z dobrimi dejanji ne bi smeli odlašati. Naš um se stalno spreminja. Nenehno bi se morali zavedati in si zavestno prizadevati govoriti le dobre besede, opravljati dobra dela ter vaditi potrpežljivost in sočutje. Takšna dejanja se počasi spremenijo v navade, ki sčasoma postanejo spontane. Takšne navade prinašajo uspeh v življenju.

Človeškim bitjem je dana popolna svoboda, da v knjigo življenja pišejo, kar želijo. Bog nam je dal pero in papir, toda nikoli nam ne bo povedal, kaj naj napišemo. Pokazal nam bo le kako pisati. Dajal pa nam bo namige. Tisto, kar pišemo na strani življenja, prepušča nam. Imamo svobodo. Če želimo, lahko pišemo črke dobrote, ljubezni in lepote. Prav tako lahko pišemo črke zla, sovraštva in grdote. Bog pa nam bo še naprej dajal ustrezne namige glede na rezultate dobrote in zla. V letu 2011 je človeštvo prejelo veliko takšnih namigov.

Naravne nesreče, socialni nemiri in gospodarske težave kvarijo spanje neštetim ljudem po vsem svetu. Strah in tesnoba vsak dan, čedalje intenzivneje, zasledujeta um človeštva. Zaradi nepremišljenih dejanj človeštva je Narava izgubila svojo harmonijo. Zrak, voda in zemlja so polni strupov. Narava – ki je bila nekoč kot kamadhenu, želja izpolnjujoča krava – je usahnila. Zaloga nafte se hitro zmanjšuje. Zaloga hrane se zmanjšuje. Pitne vode in čistega zraka je vse manj. Kje smo zašli? Resnična napaka, ki smo jo zagrešili, se nahaja v naši nesposobnosti razlikovanja med potrebami in potrato.

Če bi naša sedanja generacija lahko zopet vzpostavila resnično zavest Dharme, potem bi revščina in lakota izginili kot slabe sanje.

Novo leto nas opozarja na minevanje časa. Tako kot voda po kapljicah kaplja iz počene posode, se tudi naša življenjska doba iz minute v minute izteka. Kot človeškim bitjem nam je najdragocenejši zaklad, ki ga imamo v tem svetu, čas. Vsako izgubljeno stvar se lahko spet pridobi – razen časa. Če to razumemo, bi morali živeti z zavedanjem, vsak trenutek. Prav tako bi se morali zavedati, da je vsak tik-tak ure v resnici korak Smrti, ki je vsak trenutek bližje.

Karkoli vidimo, slišimo ali izkusimo v svetu, je kratkotrajno. Najti moramo večno podlago vsega, to je Atmo. Potem bomo razumeli, da nihče na tem svetu ni drugačen od nas.

Naj se smejemo ali jočemo, dnevi bodo vseeno minili. Torej, zakaj ne bi izbrali smeha? Smeh je glasba duše. Ne smemo se smejati drugim zaradi njihovih napak. Naj vidimo v vsakomur dobro in si izmenjujmo dobre misli, besede in dejanja. Skušajmo se smejati tudi, ko vidimo svoje pomanjkljivosti in slabosti.

Veliko otrok pravi Ammi, da bo leta 2012 konec sveta. Amma ne čuti, da se bo to zgodilo. V nekaterih delih sveta je morda kaj, kar bi lahko kazalo na to. Če pogledamo zemljo, vodo, zrak, Naravo, človeška bitja, lahko vidimo, da je vse to v vznemirjenem stanju. To vznemirjenje je kot odmev groma nekje na svetu, v takšni ali drugačni obliki. Vsekakor je smrt neizogiben del življenja. Lahko se zgodi kadarkoli, kjerkoli. Prav tako kot pričnemo pisati nov stavek, po tem, ko smo postavili ločilo, tudi konec enega življenja samo označuje začetek drugega. Toda ne smemo živeti v strahu. Namesto tega moramo gojiti držo sprejemanja. Naša drža bi morala biti: “Karkoli se že zgodi, ostal bom močan, pogumen in srečen.” Življenje v strahu je kot ležanje na bombi; nikoli ne bodo mogli spati mirno. Toda še enkrat, Amma ne vidi, da se bo zgodilo kaj zelo resnega. Tragedije so se vedno dogajale povsod po svetu. Tudi danes, ali ne vidimo nesreč med potovanji? Mar ne slišimo o letalskih nesrečah? Poplave, potresi, cikloni in cunamiji se redno pojavljajo. Kjerkoli smo, bodimo srečni in razvijajmo vero v pravi Jaz. Delajmo dobra dela.

Amma ob koncu Daršana poje Mata Rani

Črvi se rodijo, plodijo in umrejo. Živali počnejo enako. Če človeška bitja tudi živijo tako, kakšna je potem razlika med nami in drugimi bitji? Kakšno sporočilo pustimo svetu? Mahatme skozi  svoja nesebična dejanja živijo večno. Četudi sami nismo sposobni prispevati toliko kot oni, skušajmo storiti za druge vsaj malo, kolikor zmoremo. Tudi če je zmoglo v puščavi zrasti eno samo drevo, se ustvari vsaj toliko sence. Če je vzcvetel en sam cvet, je vsaj toliko lepote. Morda ne moremo brati ob luči nič vatne žarnice, vendar  bomo, ko svetijo skupaj številne takšne žarnice, lahko dobro videli. Podobno lahko skozi složnost veliko dosežemo. Svet je kot jezero, ki ga ne more očistiti le ena oseba. Če pa vsak opravi svoj del, ga lahko očistimo skupaj. Ne bodimo leni. Skušajmo storiti, kar lahko. Na ta način bomo zagotovo dosegli tisto, kar moramo.

Kot vsaka druga odločitev, je tudi sreča odločitev – trdna odločitev, da: “Karkoli se že zgodi, bom srečen. Bom močan. Nikoli nisem sam. Paramatman je vedno z menoj.” Naj imajo moji otroci potrebno duševno moč, navdušenje in samozaupanje. Naj bo božanska milost za vse moje otroke.”

Povzetki iz Amminega Novoletnega sporočila 2012