V Amritapuriju so božični večer 2012 praznovali v polnem stilu. Po vsem ašramu človek naleti na prizore in zvoke, ki odsevajo praznično vzdušje. Pod Amminim bivališčem stoji čudovito okrašeno božično drevo polno prazničnih okraskov, vključno z majhnimi jaslicami, stopnišče, ki vodi do Njene sobe, pa je okrašeno s simboli praznikov. Okrog desete ure zvečer je Amma prispela v nabito polno dvorano, da bi prisostvovala igri imenovani “Bog zmore,” ki jo je izvedla skupina več kot 150–tih častilcev z vsega sveta.
Zavesa se je odgrnila pridigarju, ki množici pripoveduje, da je Bog zmožen narediti karkoli. Igra se je nato odvijala tako, da je to resnico predstavila skozi tri različne zgodbe. Prva zgodba je govorila o tem, kako je Bog za Mojzesa in Hebrejce razdelil Rdeče morje, da so ga lahko ti brez težav prečkali, saj jih je s svojo vojsko zasledoval faraon. Tudi druga zgodba je izvirala iz Svetega pisma: mlada ženska, ki je trpela zaradi paralize, je ozdravela preprosto le z dotikom Jezusove halje. Zadnja zgodba pa je bila osredotočena na mladega brezdomca, ki je ukradel kruh, da bi nahranil svoje lačne prijatelje. Priveden je bil pred sodišče, toda obtožba je bila umaknjena zaradi nenadne spremembe v srcu lastnika trgovine. V vseh primerih je vera, da je Bog zmožen narediti karkoli, vodila glavne like skozi njihove preizkušnje in bridkosti.
Ta nastop je bil vrhunec skoraj enoletnega dela več ducatov častilcev – pisanja scenarija, izbiranja glasbe, oblikovanja in izdelave kostumov, izdelave gledaliških rekvizitov in scene – kot tudi več tednov priprav. Rezultat njihovega truda je bil čudovit in prisrčen nastop, ki se je zaključil s pesmijo, ki v ekstatični melodiji kliče Bogu:
Amma, tukaj stojimo
v potrebi po blagoslovih.
Vemo, da nismo vredni
vsega, kar nam daješ.
Ampak kot Božje utelešenje
pravega sočutja,
Si zmožna narediti karkoli.
Potem je Amma podala svoje božično sporočilo. Rekla je: “Ne vemo, kdo bo v iskanju našega sočutja, ljubezni in dobrote potrkal na naša vrata. Toda, če našemu umu vladata ego in sebičnost, bomo zaprli vrata in celó Božjemu sinu odrekli prostor, da bi se lahko tam rodil. Kdo vé, komu zapiramo svoja vrata sočutja? Morda je tej osebi usojeno, da bo v prihodnosti naš rešitelj. Nasprotno pa, kadarkoli postanemo ponižni, kadarkoli v svojem srcu najdemo prostor za druge, se tam rodi Jezus Kristus.”
“Božična zvezda in okraski, torta, ki jo razrežemo in razdelimo ter darila, ki si jih izmenjujemo, okrepijo prazničnost in lepoto tega svečanega dogodka. Toda vse to so zunanji običaji. Vse to božiča ne naredi popolnega. Kar moramo storiti je, da v svojih srcih za Kristusa zgradimo dom, katerega stebri so naše molitve, streho pa tvori naše žrtvovanje. Gospodovo posteljo moramo napraviti iz svojega sočutja. Hrana, ki jo pripravimo zanj, bi morala biti ljubezen,” je Amma opomnila vse. Njeno sporočilo je bilo projicirano na velikih zaslonih v sedmih jezikih [v angleškem, španskem, francoskem, nemškem, italijanskem, finskem in ruskem].
Potem je Amma pretresla dvorano z ekstatičnim petjem. Mnogi so vstali in pričeli plesati – tako Indijci kot zahodnjaki. Dokler ni tudi Amma sama zaplesala, je ploskala in premikala roke s toliko blaženosti in energije. To se je nadaljevalo približno pol ure, po tem pa je Amma vodila vse v ponavljanju mantre ”Lokah Samastah Sukhino Bhavantu,” preden je blagoslovila božično torto, ki jo je potem razdelila vsem.
–Sri
Oddajte komentar