1. januar 2014, Ammino novoletno sporočilo in praznovanje v Amritapuriju
Silvestrovo se je v Amritapuriju zopet praznovalo v velikem slogu. Po Amminih večernih badžanih so bili vsi zbrani v veliki dvorani in pogoščeni s široko paleto kulturnih prireditev, vključno s hip-hopom, klasičnimi indijskimi plesi in gledališko interpretacijo ene od Amminih satsang zgodbic.
Vso noč je Amma sedela sredi dvorane in z vsemi ostalimi okrog sebe, vključno s številnimi majhnimi otroki, ki so se izmenjavali v njenem naročju, uživala v programih. Ko se je končno končala zadnja predstava, je Amma podala svoje novoletno sporočilo.
“Dosegli smo prag še enega leta. Že samo misel na Novo leto prebudi vibracije pričakovanja, sreče in praznovanja. Naj cvetlice miru in sreče vzcvetijo v srcih mojih otrok. Naj vonj teh cvetlic prežame svet skozi vaša dobra dela.
V preteklem letu so nas številni dogodki globoko pretresli. Vojne, konflikti, naravne katastrofe, izkoriščanje žensk … in še bi lahko naštevali. Bila je vojna v Siriji, orkan na Filipinih, uničenje v Uttarakhandu (Indiji) … grozljive podobe teh tragedij še naprej utripajo v našem umu. Veliko se razpravlja in piše o izzivih, s katerimi se trenutno sooča človeštvo, vendar se jih v resnici še nismo pričeli zavedati. Mnogi veliko govorijo o varstvu okolja, vendar je resnična veličina v uvajanju teh principov v praksi in dejanskem delovanju v zvezi s tem. V preteklem letu smo uničili 12 in pol milijonov hektarjev gozdov. Koliko časa bo trajalo, da jih zopet obnovimo? Bo to sploh mogoče? Znanstveniki pravijo gozdovom ‘pljuča planeta’. Morali bi se zavedati, da onesnaževanje rek, oceanov in gozdov ni nič drugačno kot vbrizgavanje strupa v naš krni obtok. Isti ljudje, ki naj bi bili odgovorni za varstvo narave so dejansko odgovorni za njeno uničenje. Amma ima prošnjo: ko bomo naredili svoje novoletne zaobljube, bi morali prav tako napraviti sklep, da bomo do narave pokazali sočutje. Vsak najmanjši trud, ki ga vložimo za ohranjanje okolja je dragocen, kajti to dejansko pomaga pri ohranjanju življenja. To je bolj dragoceno kot vse vrste materialnega bogastva. V naših šolah lahko v naših otrocih prebudimo interes za zaščito narave, enako kot smo v njih prebudili interes za kopičenje denarja.
Samo z obračanjem strani na našem koledarju se ne bo spremenilo nič. Nečistoče jeze, poželenja in ljubosumja v nas so tiste, ki ‘dobre čase’ obrnejo v ‘slabe čase’. V življenju moramo imeti nek višji cilj. Predstavljajte si jadrnico, ki pluje po oceanu z nastavitvijo jader, s katerimi do popolnosti ujame veter. Toda, če kapitan ne ve, v katerem pristanišču naj pristane s svojo barko, bo še vedno nadaljeval plovbo. Brez cilja, ne glede na to, kako lepo je jadranje, pa bo vse to zaman. Naši cilji so tisti, ki nam dajejo entuziazem, moč in energijo. Le-ti nas ohranjajo žive.
Potrebujemo dnevno rutino, da bi nam pomagala do našega cilja. Če je naš cilj duhovnost, bomo skušali gojiti dobre misli. Skušali bomo opravljati dobra dela. Ne bomo premlevali nepotrebnih misli. Ne bomo postali ljubosumni ob uspehu nekoga drugega. Ne bodo nas motile različne reči, ki se dogajajo okrog nas; pač pa bomo le skušali storiti vse, kar lahko. Brali bomo duhovne knjige in se udeleževali satsangov.
Smrt nas nenehno spremlja kot senca. Naše telo je kot najeta hiša. V vsakem trenutku smo ga lahko prisiljeni zapustiti. Namesto da bi ga zapustili z brcanjem in kričanjem, ga moramo biti vedno pripravljeni zapustiti radostno in z nasmehom. Preden nas smrt premaga, imamo še mnogo pomembnih nalog, ki jih moramo dokončati. Življenje je priložnost, da se ozremo nazaj in ovrednotimo naš napredek ter istočasno gledamo naprej in se osredotočamo na delovanje. Zakaj smo se vkrcali na to potovanje življenja? Kaj je naš cilj? Ali se premikamo po pravi poti? Ali pa smo morda izgubili svojo pot? Zora novega leta je čas za samointrospekcijo in trdne odločitve.
Da ostenemo čisti, se vsak dan kopamo. Entuziazem je kot kopel za um. Ni dovolj, da se počutimo polni entuziazma in veselja le ob Novem letu. Ta občutek moramo ohranjati skozi vse leto. Ko se zjutraj zbudimo, si umijemo obraz in se pripravimo za nov dan. Nihče se ne želi pojaviti umazan ali grd. To je običajno prva misel našega dne. Toda prav tako moramo očistiti svoj um. Obrisati moramo prah svojih negativnosti. Potem bo ne samo naše življenje, temveč tudi življenje vseh okrog nas postalo lepo. Če je to naša drža, bo ves svet uspeval kot se prebuja zgodnja pomlad.
Naj Ammini otroci postanejo glasniki ljubezni in miru. Amma moli, da bi bilo vse življenje njenih otrok polno miru in sreče. Naj milost blagoslovi prav vsakogar. Naj skupaj ponavljamo: “Om Lokah Samastah Sukhino Bhavantu” – Naj bodo srečna vsa bitja v vseh svetovih. Težko je odstraniti temo, vendar v prisotnosti luči tema spontano izgine. Prav tako naj svetilke ljubezni in sočutja bleščeče gorijo v srcih vseh Amminih otrok. Naj nas Paramatman (Najvišji) obdari z močjo.”
Ko je svoje sporočilo zaključila z molitvijo, da bi moral ves svet v letu 2014 stremeti k miru, je Amma pričela peti badžano “Khusiyom Ki Bahar”. Vsi so skupaj z Ammo peli v molitvenem razpoloženju, kar je doseglo višek v zadnjem refrenu: “Lokah Samastha Sukhino Bhavantu”.
Potem je razpoloženje postalo bolj zabavno in veselo, ko je Amma vse povedla skozi badžano “Meri Jhopadhi De”, medtem ko se je morje teles gugalo levo in desno ter so vsi ploskali v ritmu pesmi. Pri zadnji pesmi mnogi niso mogli več zadrževati svojega veselja, zato so vstali in plesali, medtem ko je Amma pela badžano “Tannana Tannana”. Dvorana je bila popolnoma v gibanju, ko je pesem stopnjevala nov zagon, dokler niso vsi vstali s svojih sedežev ter radostno skakali in plesali. Po vzklikanju “Mata Rani Ki” pa so k Ammi prinesli velike lonce pajasama (indijskega riževega pudinga), ki so ga prejeli vsi prisotni.
http://www.amritapuri.org/17075/14newyear.aum
Oddajte komentar