Za nami je zopet čudovit program Br. Shubamrite, ki je bil 22. maja 2014 v Ljubljani že peto leto. Program s predavanjem na témo “Spremeni svoje mišljenje – preobrazi svoje življenje”, s petjem indijskih duhovnih pesmi in vodenjem meditacije je tudi letos potekal v dvorani Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Letos so pri pripravi dvorane in dekoraciji odra pomagali mnogi prostovoljci, katerim se iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so za obiskovalce spekli svoje dobrote, še posebej pa gre zahvala tudi odlični prevajalki programa Bredi Vesel.
Program se je pričel z izročitvijo donacije, saj je Amma Slovenija prvič v sklopu Ammine humanitarne organizacije Embracing the World darovala 5000 kg testenin in 5000 kg riža Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Slovenije za družine v stiski.
Za tem je sledilo predavanje, ki se je pričelo s temi besedami:
Recimo, da ti povem sledeče: Ti si dober človek. Zaslužiš si čudovito življenje, polno miru, uspeha in sreče. V vsej zgodovini človeštva ni bilo na zemlji nikoli nikogar, ki bi bil prav tak kot si ti. Imaš absolutno neverjetne neizkoriščene talente in sposobnosti, ki ti lahko, če jih pravilno sprostiš in uporabiš, prinesejo vse, kar bi kdaj želel v življenju. Živiš v najboljšem času v vsej človeški zgodovini. Obdaja te obilo priložnosti, ki jih lahko izkoristiš za uresničitev svojih sanj. Edine resnične omejitve, ki jih imaš, so meje, ki si si jih postavil sam s svojim lastnim mišljenjem. Tvoja prihodnost je praktično neomejena.
Lahko se mi zahvališ in rečeš: “Vse to je lepo slišati. Kako lepo bi bilo, če bi bilo vse to res.” In morda boš dodal: “To je prav nasprotno z mojim življenjem. Nimam takšne sreče.”
Čeprav so zgoraj navedene izjave za vsakogar od nas resnične, nam je v vse to tako težko verjeti.
Način, kako razmišljate in čutite o sebi, vključno z vašimi prepričanji in pričakovanji o tem, kaj je za vas mogoče, določa vse, kar delate in vse, kar se vam zgodi. Ko pa spremenite kvaliteto svojega mišljenja, spremenite tudi kvaliteto svojega življenja, včasih nemudoma.
V šoli smo se vsi učili, kako brati, pisati, govoriti itd. Toda, ali smo se naučili, kako razmišljati? Ne. Tega nas niso nikoli učili. S to sposobnostjo smo blagoslovljeni že od rojstva, vendar se v resnici nismo nič naučili o tem orodju imenovanem um in ga ne obvladamo.
Nek možakar je na neki zabavi s svojim petjem želel narediti vtis na občinstvo. Zapel je pesem in vsi so rekli: “Še enkrat …” Bil je izredno srečen in jo zapel še enkrat. Občinstvo je znova zahtevalo: “Še enkrat …” in zapel jo je še enkrat. Po tem, ko je isto pesem zapel skoraj 6-krat, jo je publika zopet zahtevala. Možakar je rekel: “Hej, lahko zapojem še druge dobre pesmi.” Poslušalci so rekli: “Ne gre za to, da je tvoja pesem tako dobra, da bi te zato prosili, da jo ponoviš. Prosimo, nauči se zapeti to pesem pravilno preden uničiš druge pesmi.” Podobno je tudi naš položaj v svetu takšen kot od pevca, ki se ni pravilno naučil te umetnosti in le eksperimentira z njo. Če se naučimo uporabljati um napačno, potem postane resnično težko spremeniti vzorec mišljenja kasneje.
Vsi vemo, kako težko je naš um osredotočiti na eno stvar. Če sedite pol ure in si pišete vse misli, ki odhajajo in prihajajo v vaš um, vas bo kar malce prestrašilo, da ste postal nori. Ker večina teh misli nima nikakršne zveze med sabo.
Vsi vi me zelo pozorno gledate. Vidite moje oranžno oblačilo. Um bo rekel: “Nosi oblačilo natanko takšne barve, kot jo ima nizozemska nogometna ekipa. Upam, da je Nizozemska dobra v tem svetovnem prvenstvu. Mimogrede, nisem še plačal za športni kanal za prihodnje mesece. Kako drago vse postaja! Upam, da mi bo šef dal povišico in mi jo kmalu izplačal. Dal jo je Juliji, ne pa meni. Mimogrede, pravijo, da je nov film Julije Roberts super. Kakšna igralka je to!” Na tak način naš um potuje ter povezuje eno stvar z drugo.
Tak je naš um, prav nasprotno pa vidimo pri Mojstrih, kot je Amma. Ko Jo vidite dajati daršan, lahko vidite, da je na voljo čisto vsakomur, ki pride k Njej. Ni nobene zmede. Prevajalci se lahko čez nekaj časa utrudijo in zato se morajo menjati. Sicer lahko pričnemo govoriti zmedeno. Za Ammo pa to ni nikoli problem. Pri vsakem delu, ki ga opravlja, je povsem navzoča. Nekoč smo Ammo silili, da naj preneha z daršani, saj je sedela že več kot 20 ur. Ko smo Ji povedali, koliko časa že sedi, je bil Njen komentar zelo zanimiv. Rekla je: “Ko sedem, da bom dajala daršan, pravim uri: “Prosim, brigaj se zase in jaz se bom zase. Ne bova ovirali druga drugo. Naj bo to najin sporazum.”
Kadar govorimo o spreminjanju svojega mišljenja, moramo biti osredotočeni na tri glavne stvari. Najprej se moramo osredotočiti na cilj, zmanjšati količino misli in izboljšati kvaliteto misli. Poznati moramo cilj, ki ga želimo doseči in videti, če so naše misli v skladu s tem ciljem, ki ga imamo v svojem umu.
Čeprav so te tri stvari videti različne, so v resnici precej povezane. Ko imamo cilj, ki ga želimo doseči ali nas navdihuje nek ideal, smo tako osredotočeni na to, da bi ga dosegli, da se druge misli, ki skušajo preglodati našo pozornost, soočijo s stradanjem in počasi pričnejo iskati izhod. Število misli krepko upade. Le misli pomembne za nas, ostanejo v umu. In to napravi um zelo učinkovit in preobrazi kvaliteto našega življenja. To je tisto, kar se zgodi pri praksah, kot je meditacija. Čim se osredotočiš na podobo ali svoje dihanje ali na mantro ali na svoj pravi Jaz, vidiš, kako se količina misli zmanjšuje in te nazadnje privede do točke, kjer obstaja le ena sama misel. Ko se um redno disciplinira s tem, da je eno-točkoven, se bo to razširilo v vsako vašo dejavnost. Zato so duhovne vaje pomembne, ne le za menihe, temveč še bolj za ljudi, ki živijo v svetu, ki ste vključeni v širok spekter dejavnosti. To je eden od načinov in sicer zelo pomemben način spreminjanja našega mišljenja in doseganja preobrazbe.
Amma vselej pravi, da je duhovnost stvar, ki traja poln delovni čas in ne le del določenega časa. Truditi se moramo, da ves čas ostajamo absorbirani v višjo sfero misli. Te štiri točke so lahko koristne pri spreminjanju naših miselnih vzorcev in prinašanju preobrazbe v naše življenje:
1. Iz negativnega do pozitivnega samogovora
Najmočnejše besede v vašem besednjaku so besede, ki jih izgovarjate samim sebi in verjamete vanje. Nikoli ne recite ničesar o samem sebi, kar ne želite iskreno, da bi bilo res. Sebi moramo vedno govoriti v pozitivnem tonu, ne pa se obsojati in poniževati. Zaradi tega pravijo, da je v poslovnem jeziku bolje, da se ne uporabljata besedi, kot sta ‘nikoli’ ali ‘vedno.’ Pogosto si rečemo: ‘Nikoli nisi dober’, ‘Nikoli nisi učinkovit’, ‘Vedno ti je bilo namenjeno, da boš neuspešen.’ Te besede nas resnično oslabijo. Imeti moramo pregled nad tem samogovorom, ki se v ozadju nenehno nadaljuje. Izbrati in izbrisati bi morali ves negativen besednjak. Všeč mi je citat Eleanor Roosevelt, ki pravi: “Nihče ne more povzročiti, da bi se brez tvoje privolitve počutil manjvrednega .”
Še zlasti v zvezi z duhovnimi vajami mnogi ljudje pravijo: “Ne mislim, da v tem življenju lahko dosežem duhovni napredek ali celó popolnost.” Amma pravi, da je to povsem napačna naravnanost. Namesto tega bi moralo biti: “Vse bom dal od sebe. Če je takšna Božja volja, se bo to tudi zgodilo.”
2. Iz togosti do fleksibilnosti
Ste že videli, kako so telesa majhnih otrok upogljiva? So popolnoma prožna. Svoje noge si lahko dajo okrog vratu in sesajo palec. S tem nimajo nobenih težav. Ko postajate starejši, pa postaja telo vse bolj togo in če pri svojih več kot 40-ih letih poskušate storiti nekaj takšnega, kot to počnejo otroci, boste potrebovali rešilca, da vas bo odpeljal k zdravniku, ki vas bo odmotal iz tega položaja. In ko umreš, si popolnoma trd. Takrat je težko zravnati roke in noge, če so upognjene. Enako je z našimi nagnjenji in odpori. Prožnost je spremljevalec življenja in togost je spremljevalec smrti.
V ašramu nas Amma usposablja v opravljanju vseh vrst dela. Naj bo to čiščenje hleva ali greznice, prenašanje tovora, gradbena dela, delo v kuhinji, vse to delamo. Amma vselej pravi, da duhovni aspirant ne bi smel nikoli imeti odpora do kakršnegakoli dela. Eno minuto bi moral biti pripravljen sedeti in meditirati in že naslednjo minuto bi moral biti brez obotavljanja pripravljen orati polja. Ko sem se pridružil organizaciji, to zame ni bilo enostavno. Nekega dne so naznanili, da moramo očistiti greznico in da bomo z delom pričeli popoldan. Sovražil sem to delo in si sam pri sebi dejal: “Tega dela ne bom opravljal. Poiskal bom kakšen izgovor, da se bom izognil.” Tako sem se odločil, da se bom skril v knjižnico. Pomislil se, da se bom, ko se bo delo pričelo, počasi prikradel v svojo sobo in bom tam čisto tiho. Vse se je zgodilo tako, kot sem planiral in po eni uri, odkar se je pričelo to delo in je bila Amma in vsi ostali prebivalci tam, sem se prikradel do svoje koče ter vzel svoje natikače notri, tako da ne bi nihče ničesar odkril. Bil sem zelo zadovoljen sam s seboj. Nenadoma sem prav pred svojo kočo zaslišal Ammin glas. Tam so bili tudi neki uradniki, ki so prišli, da bi se srečali z Ammo in od delovišča jih je privedla prav pred mojo kočo. Pričeli so govoriti, jaz pa sem bil notri čisto tiho. Toda Amma je kar govorila, zelo dolgo in kmalu sem začutil klic narave. Toda, kako naj grem ven? Amma je bila prav pred mojo kočo. Zadrževal sem že dolgo časa, pogovor zunaj pa se je še kar nadaljeval. Nazadnje nisem imel nobene druge izbire, kot da grem ven. Ko sem bil pri vratih, je Amma rekla gostu: “Svoje otroke vzgajam, da delajo vse vrste dela. Šele potem bodo čutili sočutje do delavcev ali nekoga, ki dviguje težka bremena. Ker bodo tako sami vedeli, kako težko je to.” In ko sem prišel ven, je kot da bi me čakala, Amma pokazala name in gostu dejala: “Prav tako pa je nekaj takšnih, kot je on, ki se skušajo izogniti.” Vedel sem, da se je ves razplet zgodil ravno zato, da bi me prebudil iz te togosti, ki sem jo imel. Od tedaj sem eden izmed prvih na delovišču, če gre za čiščenje greznice.
3. Iz prihodnosti v sedanjost
Če smo osredotočeni na nekaj v prihodnosti, pozabimo uživati potovanje, na katerem smo. To nas precej izčrpava in nas napolnjuje z veliko tesnobe in stresom.
Nekoč je psihiater sprejel neko uro in jo vprašal: “Kakšna je tvoja težava?”
“Oh, doktor,” je potožila ura. “Toliko moram tiktakati! 120 tiktakov na minuto in 7.200 tiktakov na uro in več kot 150.000 tiktakov na dan … Ko le pomislim na svoje delo, mi postane slabo.”
“Čakaj,” je rekel psihiater. “Koliko tiktakov moraš narediti naenkrat?” “Oh, narediti moram le en tiktak naenkrat,” je bil njen odgovor. “Potem naj ti predlagam,” je odgovoril zdravnik. “Pojdi domov in skušaj narediti le en tiktak naenkrat. Niti ne pomisli na naslednji tiktak, dokler ne pride zanj čas. Le en tiktak naenkrat. To lahko storiš.”
4. Iz nadzora k zaupanju
Situacije v življenju niso vedno enake. Včasih so lahko pod nadzorom, občasno pa prav nasprotno. Kadarkoli se soočamo s situacijami, ki niso pod našim nadzorom, se nagibamo k eni od dveh skrajnosti. Bolj kot se nekaterim od vas zdi vaše življenje izven vašega nadzora, močneje ga skušate nadzorovati. Drugi pa storite ravno nasprotno: Se vdate! Smilite se samemu sebi. Obe ti dve reakciji na stres sta neumni. Ne delujeta. Namesto, da ste žrtev ali da postanete hiper kontrolni, morate pustiti, da to prevzame Višja Moč. Kadar je naravnanost: “Storil sem po svojih najboljših močeh in ostalo prepuščam Tebi. Naj se zgodi Tvoja volja”, vas to zelo sprosti in umiri. Spominjam se vrstice iz pesmi Leonarda Cohena, ki pravi: “Špranja je v vsem, kar kaže, kako svetloba prodre notri.” Naučimo se prestaviti iz nadzorovanja k zaupanju.
Pred nekaj leti je Amma med svojo turnejo po Evropi na letališču hodila po tekočih stopnicah. Rekla nam je, da je Božanska milost takšna kot hoja po tekočih stopnicah. Tudi če na njih le stojiš, te bodo peljale naprej. Če po njih hodiš, pa boš še hitreje dosegel drugi konec. Hoja po tekočih stopnicah predstavlja samoprizadevanje našega dela – kot učenca. Naj vložimo svoj trud na kakršenkoli način je mogoče, vse ostalo pa prepustimo v rokah Božanskega.
V življenju lahko velikokrat pademo, se potolčemo in pristanemo v umazaniji zaradi svojih odločitev ali okoliščin, v katere smo padli. Počutimo se lahko nevredne in nekoristne. Morda nas preplavijo takšne misli, ki pridejo in nas vznemirijo. Toda ni pomembno, kaj se je zgodilo ali se bo zgodilo, nikoli ne boš izgubil svoje vrednosti. Morda si čist in svež ali pa potolčen in poškodovan—na vsak način si neprecenljiv. Si Božji otrok. Naj ohranimo to misel trdno zakoreninjeno v svojem umu. Preobrazba se bo avtomatično zgodila.
To in še mnogo drugih čudovitih zgodbic, polnih humorja in hkrati izjemne globine je Br. Shubamrita povedal tisti večer. Potem je skupaj z Nathom, vodjo mladinske organizacije AYUDH-a zapel še nekaj pesmi, razdelil prasado in program se je končal.
Na koncu naj vas povabimo na srečanje z Ammo v München, ki bo predvidoma potekalo sredi oktobra. Drugi in tretji večer programa ima tudi Amma globoke in s humorjem prepletene duhovne govore, ki jih prevajamo tudi v slovenščino. Program traja tri dni in eno noč ter ga spremlja tudi bogat kulturni program, z dvema vrhuncema – drugi večer petje bajanov z Ammo in programom Devi Bhave zadnjo noč. Če se bi želeli udeležiti programa za več dni, nas lahko vprašate za informacije, za zadnji dan in noč pa se nam lahko pridružite tudi na našem avtobusu, ki ga organiziramo vsako leto. Prijave za avtobus že zbiramo! Organizirali ga bomo le v primeru, da bo avtobus poln ali skoraj poln.
Oddajte komentar