Nagovor Mate Amritanandamayi o trgovanju z ljudmi in sodobnem suženjstvu, ki ga je imela 2. decembra 2014 na Papeški akademiji znanosti v Vatikanu
Vaša Svetost in častni gostje …
Trgovanje z ljudmi je eno izmed najhujših prekletstev, ki trpinčijo družbo, in to ne le v tem stoletju, pač pa že od samega spočetka. Bolj ko skušamo suženjstvo in prisilno delo izkoreniniti, se zdi, da se le-to povrne nazaj z dvojno močjo. Je kot zlobni duh, ki nas neprenehoma preganja.
Dolžnost vsake države je, da se drži predpisanih zakonov in da dela za odpravo tega izredno krutega in nemoralnega zločina ter osvobodi in zaščiti žrtve takšne usode. To je tudi moralna odgovornost vsakega državljana, ki se zavzema za pravičnost in družbeni blagor. Vendar pa se vsi zavedamo grenke resnice, da tega problema ni mogoče zlahka rešiti, saj je rana trgovanja z ljudmi stara že stoletja in zelo globoko ukoreninjena.
Trgovanje z ljudmi razpara življenje nedolžnih in nemočnih otrok, ki zaobjamejo življenje s srcem polnim sladkih sanj za prihodnost, a te odidejo, so na koncu uničene in zavržene.
Blagoslov življenja smo prejeli skozi Božje sočutje. To življenje nam je dano zato, da bi ga preživeli z opravljanjem dobrih del kot daritev Bogu. Uničenje življenja nekoga drugega je zloraba Božjega darila. Vsa živa bitja so orodja v rokah Božanskega.
Božje pravo je pravičnost ali dharma. Naj si vsi prizadevamo spoštovati in upoštevati ta zakon. Trgovanje z ljudmi je nepravično.
Človeški um je ustvaril mnoge razkole v imenu vere, kaste, jezika in nacionalnih meja. Skušajmo ustvariti most vseobsegajoče čiste ljubezni, da bo porušil te samonastale zidove.
V mnogih deželah se vlada in različne nevladne organizacije (NVO) borijo proti trgovanju z ljudmi, vendar ne vidimo nobenega zmanjšanja v moči in množični finančni koristi tistih, ki delajo posel iz obravnavanja živih bitij kot zgolj predmetov, ki jih je potrebno izkoristiti in na koncu zavreči. Število žrtev tega posla se naglo povečuje. Tako kot korenine ogromnega drevesa, tudi korenine te tragedije vse globlje prodirajo v družbo. Če ne bomo kaj učinkovito storili proti tej krivici, ki se dogaja tik pred našimi očmi, bo to le v posmeh prihodnjim generacijam.
Osebno sem videla in slišala za neštete primere trgovanja z ljudmi. Nekatere ženske mi pripovedujejo svoje grozljive zgodbe: “Nek moški nas je redno obiskoval. Pomagal je pri vsem, kar je bilo potrebno in postali smo si zelo domači. Čez nekaj časa se je ponudil, da bi najinim otrokom priskrbel delo v tujini, v podjetju svojega prijatelja. Obljubil je, da nam bo vsak mesec pošiljal velike vsote denarja. Vsakomur od nas je vnaprej plačal po 1.000 indijskih rupij. Najine otroke je vzel s seboj. Od tedaj nisva nikoli več videla niti njega niti svojih otrok. Ne veva zagotovo, kje so najini otroci, a sva slišala, da so jih vtaknili v bodel. Ko so jih šli ljudje iskat v bordel, so jim povedali, da so bili otroci od tam že prodani.” Ko je to povedala, sta oba starša planila v jok.
Danes je narastla vrednost vsega. Moški za veliko denarja prodajajo svojo spermo in ženske svoja jajčeca. Toda ironično, v mnogih deželah je mogoče kupiti otroka za prostitucijo ali prisilno delo za pomilovanja vredno vsoto 10 do 20 dolarjev.
Za nove generacije, kot tudi za žrtve trgovanja z ljudmi moramo poskrbeti s praktičnim izobraževanjem, ki bo pomagalo ustvariti v njih večjo ozaveščenost. Prebuditi moramo njihov speč pogum in samozavest, ki jim bosta pomagala, da se dvignejo. Ovedeti se morajo, da niso nemočni in ranljivi kot mladi mucki; pač pa mogočni in pogumni levi. Pomagati jim moramo povzdigniti njihov um.
Duhovnost se prične in doseže svoj vrhunec v sočutju. Če bi lahko sočutje iz gole besede pretvorili v pot delovanja, bi lahko rešili 90 odstotkov vseh svetovnih humanitarnih problemov.
Po Sanatana Dharmi sta Stvarnik in Stvarstvo eno, tako kot so tudi valovi in ocean ena in ista stvar. Čeprav lahko vidimo tisoč sonc, ki odsevajo v tisočih posodah z vodo, v resnici obstaja le eno samo sonce. Prav tako je zavest v vsakem izmed nas ista. Tako kot ena roka spontano seže po drugi, da bi jo pomirila, če jo kaj boli, lahko tudi mi vsi tolažimo in podpiramo druge, tako kot bi sebe.
Ljudje vseh narodov in religij so žrtve uničujočih učinkov človeškega suženjstva in izkušajo skrajne zlorabe in trpljenje. Njihova telesna in duševna bolečina se glede na jezik, raso ali barvo kože ne razlikujeta. Te žrtve so le ena sama skupina ljudi, ki se borijo proti krempljem neskončne žalosti in čustvenega zatiranja.
Naj bolečino drugih vidimo tako, kot vidimo svojo bolečino in naj vidimo njihovo srečo tako, kot svojo srečo. Pozabimo vso bolečino in trpljenje preteklosti in odpustimo vse, kar nas je kdajkoli prizadelo. Spoštljivo se priklonimo vsemu, kar je v svetu dobro in odkrijmo večno srečo.
[Zgoraj je izvleček iz nagovora, ki ga je Njena Svetost Mata Amritanandamayi imela 2. decembra 2014 na Papeški akademiji znanosti v Vatikanu, kot del zaveze s svetovnimi verskimi voditelji, da bi do leta 2020 izkoreninili sodobno suženjstvo. Mata Amritanandamayi je imela svoj govor v prisotnosti Njegove Svetosti papeža Frančiška, vodje katoliške cerkve, kot tudi voditeljev anglikanske cerkve, pravoslavnih cerkva ter budistične, judovske in muslimanske veroizpovedi.]
Pozneje se je Amma v Vatikanu pridružila papežu Frančišku in desetim drugim svetovnim verskim voditeljem pri slavnostnem podpisovanju deklaracije proti suženjstvu in trgovanju z ljudmi.
Oddajte komentar