Amma Slovenija

Prihod Novega leta je vedno vesel dogodek, ki v naših srcih prižge upanje, entuziazem in optimizem. Amma moli k Paramatmanu, da bodo v prihajajočem letu tako svet kot vsak posameznik napolnjeni z mirom, harmonijo in blaginjo.

V preteklem letu smo bili priča številnemu trpljenju in obilu gorja. Pod kroglami teroristov je padlo na tisoče žrtev. Smrtni davek zaradi virusa ebole na podkoninentu Afrike je bil šokanten, kakor tudi nedavni množični poboji v Pakistanu¹ in Assamu². Po takšnih tragedijah se ni lahko pobrati.

Kdo bo morda vprašal: “Kako se lahko sredi vsega tega trpljenja še vedno smejemo?” Res je; v času takšnih grozot ni lahko ostati srečen. Vendar pa to, da postanemo nesrečni in potrti, ni rešitev. Če smo si poškodovali roko in zaradi tega brez konca jočemo se ne bo pozdravila. Le okužila se bo. Pametno bi bilo, če bi rano oskrbeli in nanjo nanesli zdravilo. Ne izgubljajmo upanja in optimizma glede prihodnosti. Izguba upanja in optimizma nas ohromi kot ptice, ki so izgubile krila. Tako kot takšne ptice ne morejo več leteti, se tudi mi ne bomo več zmogli dvigniti visoko v nebo življenja. Ne moremo si dovoliti, da bi izgubili svojo duševno moč. V resnici je, tako kot vse druge odločitve, tudi sreča odločitev. Je trdna odločitev: “Ne glede na vse, kar mi pride na pot, bom srečen. Bom pogumen.” 

Ljubezen do cilja nam daje navdih, da vztrajamo v prizadevanjih za dosego tega cilja. Potem, četudi doživljamo bolečino, nas to ne bo ohromilo. Tudi sredi bolečine bomo občutili sladkost. Mati je zaradi ljubezni do svojega otroka in svoje želje, da bi bila z njim združena, pripravljena nositi njegovo težo in prestati vse bolečine poroda. Naša ljubezen do cilja je tista, ki nam daje moč za soočanje z vsemi ovirami.

Ko prihaja Novo leto, zelo pogosto slišimo ljudi govoriti : “Lansko leto je tako hitro minilo. Minilo je še preden sem se tega zavedel.” V resnici čas ne mine niti hitro niti počasi. Kar občutimo kot hitro ali počasno minevanje, so situacije, s katerimi se soočamo in naš odnos do njih. Lahko da smo zares zelo zaposleni, vendar se moramo vprašati: “Zakaj sem tako zaposlen? Sem tako zaposlen zato, da bi dosegel minljivo ali večno?” Prihod Novega leta je primeren čas za pogled vase in ovrednotenje svojega duhovnega napredka. Če čutimo, da smo nazadovali, moramo skleniti, da si nazadovanja ne bomo več dovolili. Zagotoviti si moramo, da bomo znova pričeli napredovati.

Novo leto je tudi subtilni opomin, da se je izteklo še eno leto našega časa na zemlji in je naše srečanje s smrtjo še za eno leto bližje. Smrti ne more nihče uiti. Pride lahko kadarkoli. Vprašati bi se morali: “Če bi prišla smrt zdaj , bi se bil sposoben soočiti z njo z nasmehom? Ali pa bi se tresel od strahu in negotovosti?” Če bi resnično razumeli duhovnost, ne bi imeli nobenega strahu. Vse bi videli na svojem pravem mestu in ne bi razvijali nespametnih navezanosti.

Življenje je kot bivanje v najeti hiši. Tam ne moremo živeti stalno. Nekega dne bomo slej ko prej morali oditi. Če nekdo ki živi v najeti hiši ter medtem gradi tudi še lepšo in prostornejšo lastno hišo, ne bo imel nobenih slabih občutkov, ko bo moral najeto hišo zapustiti. Ravno nasprotno, srečen bo. Če pa mu ne bo uspelo najti stalnega bivališča, ga bo potem vedno skrbelo: “Kam naj grem, ko bodo zahtevali, da naj se izselim?” Podobno, tako kot se iz najete hiše preselimo v svojo lastno hišo, se moramo biti prav tako pripravljeni preseliti iz te najete hiše—telesa—v kraljestvo notranjega Jaza, ki je naš pravi dom.

Vsaka navezanost, ki jo ustvarimo v svetu, še dodatno izčrpava našo mentalno moč. Na začetku se nam lahko zdi, da gre le za majhno navezanost in se nam ni potrebno ničesar bati. Toda sčasoma, ko navezanost raste, ugotovimo, da nas je zasužnjila. Kmalu postanemo do nje kot berač. Potem le-ta postane naš gospodar. Navezanost na Boga pa je drugačna. Vera v Boga nam pomaga gojiti vrednoti kot sta ljubezen in sočutje ter nam pomaga govoriti ljubeznive besede in opravljati krepostna dejanja. Navezanost na Boga ali guruja nam pomaga, da se odvežemo od naše odvisnosti od sveta in da postanemo samostojni.

V starih časih se je Novo leto smatralo za sveti dan. Ljudje so obiskovali bogoslužna mesta in sodelovali pri molitvah za svoj blagor ter molili za moč, da bi opravljali dobra dela. To je bil prav tako dan, ko so nahranili revne in dan drugih oblik dobrodelnosti. Dandanes pa je “svetost” praznika izginila. Silvestrovo je postalo samo čas pijančevanja, plesa in praznovanja. Človeku se ni potrebno opiti, da bi praznoval. Ko ljudje pozabijo na pravi pomen praznika in ga izrabijo le za prazno praznovanje, postane praznik kot da bi jedli olupke, sadež pa vrgli proč. Ne smemo izgubiti vrednot, ki iz nas naredijo človeška bitja.

“Ali Bog obstaja ali ne?” to v tem trenutku ni pomembno vprašanje. Vprašajte se: “Ali na svetu obstaja trpljenje ali ne?” in “Kako lahko odstranim to trpljenje—tako svoje trpljenje kot trpljenje drugih? Kaj lahko storim, da naredim konec trpljenju?” To so vprašanja, ki bi si jih morali zastaviti, še zlasti ob Novem letu.

Zakaj pričakujemo nekaj novega ob Novem letu? Ali obstaja kakšna dejanska razlika med 31. decembrom in 1. januarjem? Naš um je tisti, ki ustvarja ta občutek novosti in upanja. Če se nenehno ukvarjamo z dejanji, ki spodbujajo našo lastno blaginjo in blagor sveta, bomo v vsakem trenutku odkrili nekaj novega, vitalnost in entuziazem. Če tako izkoriščamo sedanji trenutek, je to dovolj. Kar je potrebno storiti danes, ne smemo odlašati na pozneje. Popolnoma bi se morali potopiti v opravljanje dobrih del. Prizadevati bi si morali, da bi čisto vsak dan videli svet z ljubečim in radostnim pogledom.

Če želimo živeti smiselno življenje, moramo v umu ohranjati pet stvari:

1) Nikoli ne zapravite priložnosti za pomoč drugim.
Pomoč, ki jo nudimo drugim, bo prebudila radost in to ne le v njihovih srcih, temveč tudi v našem. Na primer, če nahranimo siroto, bo potešena otrokova lakota, prav tako pa bomo lahko videli tudi srečo na njegovem obrazu. Koliko zadovoljstva bomo občutili, ko bomo videli srečo tega otroka! To je vidni sad tega dejanja. Je pa še nevidna posledica—punyam [nagrada], ki jo je ustvarilo dejanje. Zato nikoli ne zamudite priložnosti, da bi pomagali in služili drugim.

2) V prihajajočem letu bi se morali izogniti uporabi ostrih besed. O drugih nikoli ne govorite slabo.
Če to počnemo, to vznemirja naš um in tudi um drugih. Nikoli ne pozabite, da vse dobro in slabo izvira iz besed.

3) Poskrbite, da  duhovnih vaj, kot so ponavljanje vaše mantre in meditacija, ne boste zamudili niti za en dan.
Te dnevne vaje odstranjujejo nečistosti, ki jih um vsak dan tekom dneva nakopiči. Prinašajo pa tudi entuziazem in mir. Na primer, recimo, da moramo v svojo pisarno prispeti ob 10. uri dopoldne. Preden gremo zvečer spat, ali se ne bomo skušali prepričati, da imamo vse pripravljeno, zato da se ne bomo zamujali s tem vse naslednje jutro? Ko smo osredotočeni na cilj, bomo z entuziazmom usmerili nanj skrajen trud in se ne  bomo ozirali na vse moteče dejavnike.

4) Potrudite se, da boste vsaj nekaj časa prebili pri satsangih.
Proučevanje svetih spisov in preživljanje svojega časa v prisotnosti Mahatem sta idealni obliki satsanga. Koliko časa zapravimo z nepotrebnim govorjenjem in opravljanjem? Ta čas lahko izkoristimo za branje navdihujočih duhovnih knjig.

5) Vsak dan z vsem svojim srcem molite h guruju ali Bogu za čistost uma in za moč, da boste opravljali dobra dela.
Če si želiš duhovno napredovati, sta ponižnost in predanost absolutno nujni. Zaobljubiti bi se morali, da bomo ponižni. Ko smo ponižni, nas to samodejno napravi sprejemljive za faktor milosti.

Vsi si želimo, da bi svet napolnjevalo več dobrote in lepote, kot sta prisotni v sedanjosti. Da bi ustvarili takšen svet, moramo prispevati svoj delež:

Novo leto brez vojn in terorizma …
Novo leto, v katerem nihče ne izkuša lakote ali revščine …
Novo leto, v katerem so vsakomur za rast in razvoj dane enake možnosti …
Novo leto, v katerem obstaja medsebojno spoštovanje med vsemi, ne glede na spol, vero ali barvo kože …
Novo leto, v katerem se človeška srca združijo v ljubezni in složnosti …

Lahko sanjamo! Da bi te sanje uresničili, se bodimo pripravljeni samožrtvovati.

Kar naredi življenje rastline izpolnjeno je njeno brstenje, cvetenje in obroditev sadov. Ko se to dogaja, rastlina najprej prispeva svojo dobroto in lepoto svetu. Dejansko tudi takrat, ko oveni, rastlina hrani zemljo in prihodnje generacije. Molimo, da bi lahko tudi naše življenje prineslo podobne koristi.

Bog je vsakomur dal obraz. Če ta izraža ljubezen ali jezo, to povsem zavisi od nas. Če se ves čas smejemo, bo to povzročilo, da se bodo smejali tudi drugi. Če imamo v sebi ljubezen in mir, bo to ustvarilo takšne občutke tudi pri drugih. Potem bo vso okolico napolnjevala sreča. S takšnim pristopom naj bomo v tem prihajajočem letu sposobni prispevati k temu, da se bodo naša družina, dežela in svet polneje razcveteli v ljubezni. Naj s to molitvijo vstopimo v novo leto. Amma vsem svojim otrokom želi zelo srečno 2015.

______________

¹teroristični napad 16. decembra 2014 na šolo v Peshawar-ju, kjer je umrlo skoraj 145 ljudi, 132 od njih je bilo otrok.

²24. decembra 2014 so separatistični skrajneži ubili 81 vaščanov v indijski državi Assam.

(To je povzetek Amminega sporočila, ki ga je Amma podala 1. januarja 2015 v zgodnjih jutranjih urah v savojem ašramu v Amritapuriju.)