Amma Slovenija

Za mir in sožitje v svetu Amma priporoča, da naslednjo mantro ponavljamo dnevno:

lokah samastah sukhino bhavantu…
lokah samastah sukhino bhavantu…
lokah samastah sukhino bhavantu…

Pomen: Naj bodo srečna vsa bitja v vseh svetovih.

Naj bodo vsa bitja srečna,
naj bodo vsa bitja rešena trpljenja,
naj vsi vsepovsod vidijo srečo,
naj nihče ne bo žalosten.

Naj prevlada pomlad sreče,
naj prevlada mir v svetu,
o Gospod, naj bomo brez želja in nesebični,
naj napredujemo k Tebi.

Naj bodo vsi na svetu srečni,
naj vsakdo v vsakomer vidi Gospoda,
naj v našem umu gori plamen ljubezni,
naj vsakdo vselej živi v harmoniji.

Naj skupaj častimo,
naj si želimo isti cilj,
naj pojemo skupaj:
Lokah Samastah Sukhino Bhavantu

(besedilo celotne Ammine pesmi)

Namesto da prosimo kaj zase, nam Amma svetuje, da molimo za vse stvarstvo. Z molitvijo za blagor vseh živih bitij–vseh ljudi, vseh živali, vseh rastlin—bo naš um postal razsežnejši. S takšno molitvijo gremo lahko počasi onkraj svojih omejenih egocentričnih predstav jaza in se ob prepoznanju svoje prave narave poistovetimo s celotnim stvarstvom, ki ni nič drugega kot naše lastno. In ker smo tudi mi del sveta, imamo od blagoslovov molitve koristi tudi mi.

Vse Ammino življenje je nenehno prizadevanje po tem, da bi prinesla srečo toliko bitjem, kolikor je mogoče. Njeno življenje je resnično ta molitev v delovanju. Amma nam kaže pravo držo, s katero ne le moli, temveč živi.

Med recitiranjem Om Lokah Samastah Sukhino Bhavantu skušajmo globoko čutiti vsa živa bitja in si naredimo namero, da bomo živeli v tem nesebičnem duhu.

Naj prevladata mir in harmonija.

Še nekaj besed o nastanku posnetka: 21. 12. 2004 je Amma nepričakovano naročila, naj prinesejo harmonij in v angleščino prevedejo besedilo zgoraj zapisane nove pesmi, ki se jo sicer poje v jeziku hindi, da bodo vsi lahko razumeli njen pomen. Zadnjo vrstico pesmi je nato ponavljala vedno znova in znova. V nekem trenutku  se je njeno vedenje rahlo spremenilo. Z njo je pesem pelo še tisoč ljudi, a se je Amma kljub temu zdela zelo osamljena. Povsem se je izgubila v bhavi pesmi. Po licih so ji spolzele solze. Na koncu so besede postale samo še šepetanje. Amma je za nekaj časa povsem obmirovala v tišini, ki je sledila. Nato je odprla oči in se hitro otresla tega razpoloženja ter si z roko otrla solze. Podobno je pri tej pesmi končala v solzah tudi naslednjega dne. Nekaj dni zatem je udaril cunami.