Gurupurnima je dan, ki je po indijski tradiciji posvečen praznovanju svojega guruja. Praznuje se vsako leto na dan dvojne polne lune v mesecu juliju, ko polna luna simbolizira razcvet popolnosti – popoln razcvet življenja. Vsa duhovna urjenja, ki se izvajajo na ta dan, imajo mnogo večji učinek kot sicer.
Na ta dan ne bomo s praznovanjem izrazili le svoje hvaležnosti našemu duhovnemu učitelju, ampak je to tudi čas, da gremo vase in razmislimo o svojih prednostnih nalogah v svojem vsakdanjem življenju.
Letos bomo Gurupurnimo posvečeno Ammi praznovali tudi na Lavrici pri Ljubljani, na Vrečarjevi 15. Vabljeni!
Program:
Ob 17. uri: Arčana oz. recitiranje 1000 Imen Božanske Matere (izbirno)
Ob 18. uri: Amma o Gurupurnimi, video s Pada pudžo (Guru Stotra, 108 Imen in Nakarmana), petje bhadžanov, Arati, meditacija in razdelitev prasade.
Na programu bomo imeli tudi Ammine sandale (ki jih je nosila Amma Osebno), katerim boste lahko darovali cvetje in svoje molitve.
Le prižgana sveča lahko da nekaj svetlobe drugim svečam. Če kot neprižgana sveča samo sedite, ter ure in ure poslušate govor o luči, se ne boste prižgali. Da se boste lahko prižgali, morate priti bližje, se dotakniti svetilke in dobiti iskro. To je dolžnost učenca. Po tem, ko ste videli prižgano svečo, morate iti do nje, se prikloniti in se je dotakniti. Ko ste to dobili, delate na sebi in vaše življenje postaja vse svetlejše. A ker se spominjate, da ste svetlobo dobili od druge svetilke, ste tej luči hvaležni. To je razlog, zakaj vsako leto poseben dan posvetimo v čast vseh velikih mojstrov, modrecev in svetnikov. Oni so goreče bakle. Dotaknemo se jih v takšni ali drugačni obliki in od njih dobimo majhno iskro. Pred temi velikimi modreci in svetniki smo ponižni in s ponižnim priklonom smo zmožni sprejeti še več. Svojo hvaležnost na materinski dan naklonimo svoji materi in na očetovski dan svojemu očetu. Prav tako pa svojo hvaležnost naklonimo svojemu duhovnemu učitelju ali guruju, ki nam nazadnje pomaga uresničiti naš končni cilj: Resnico ali Boga ali notranjo Luč.
Torej Gurupurnima dan, dan vseh prerokov, ni le praznovanje. To je tradicionalna slovesnost. Slavite ta dan in od tega boste prejeli korist. Naj blagoslovi vseh velikih modrecev, svetnikov in mojstrov preidejo na vas, da bo vaše življenje postalo bolj sijoče, mirnejše, bolj zdravo in srečnejše. V zameno za to pa te blagoslove delite z drugimi bitji, da boste lahko nekega dne videli čudovit blažen raj na tej zemlji. (Sri Swami Satchidananda)
Ammino sporočilo za Gurupurnimo 2013:
Nekdo lahko povpraša: “Sveti spisi pravijo, da je Bog v nas in se ne razlikuje od naše prave narave. Zakaj bi torej morali iskati zatočišče v Satguruju?” Res je, da je Bog v nas. V resnici smo vsi utelešenje Sat-čit-anande, tj. čistega bivanja, čiste zavesti, čiste blaženosti. Toda, ali smo že izkusili to resnico? Ne, ker jo zastira naš ego. Imamo pa ključ do mogočnega zaklada v nas, a ta ključ je zarjavel, ker ga premalo uporabljamo. Tako kot z redno rabo ključa odstranjujemo rjo, moramo prav tako odstraniti tudi rjo naše ahamkare in vasan – tj. našega občutka “jaza” kot omejenega telesa in uma ter naših globoko zakoreninjenih nagnjenj. To nam bo pomagalo uresničiti našo pravo naravo. Namen tega pa je iskanje našega zatočišča v Satguruju.
To naše fizično telo ni nič drugega kot skupek mesa ovit v kožo. Ima 9 vrat. Mislimo si: “Jaz sem samo to telo.” Poleg tega nenehno negujemo to napačno identifikacijo. Ego želi, da bi se počutili boljši od drugih in da bi nam drugi izkazovali spoštovanje. Vse je Božja stvaritev – razen ega. Ego je naša stvaritev. Iz te naše stvaritve moramo najti pot. Val ali mehurček v oceanu v resnici ni nekaj drugega ali ločenega od oceana. Kaj pa, če se mehurček oklepa ideje, da je samo mehurček, ne pa ocean? Podobno se moramo tudi mi zavedati: “Nisem zgolj ta mehurček telesa, uma in ega. Sem ocean sam.” To zavedanje lahko dosežemo le z nenehnim duhovnim urjenjem.
Ko se priklonimo Satguruju, se osvobodimo ega. Razkrije se Resnica našega pravega Jaza. Izkusimo, da se ne razlikujemo od Boga. Bog je naša prava narava. Vse ostalo je mogoče doseči s samoprizadevanjem, vendar je edini način, da se osvobodimo ega, skozi ponižnost in predanost. Seme in drevo se drug od drugega ne razlikujeta. Seme vsebuje celotno drevo. Toda dokler se seme ne skloni pod zemljo in ne vzkali, ne bo nikoli postalo drevo. Podobno, ko se v učencu pojavi duh predanosti, se bo osvoboditev iz ega zgodila povsem naravno.
Ne glede na to, kako zelo skuša guru prebuditi učenca, dokler učenec še ni pripravljen, da bi se prebudil od znotraj, se to ne bo nikoli zgodilo. Lahko je prebuditi nekoga, ki spi, nemogoče pa je zbuditi nekoga, ki se pretvarja, da spi. Če jajce razbiješ na silo, to pomeni konec življenja, če lupina poči od znotraj, pa se ustvari novo življenje. Podobno, ko se učenec prebudi od znotraj, je to tako, kot da bi se zgodilo ponovno rojstvo. Učenec ali učenka se prebudi v svojo pravo naravo. Biti s Satgurujem je kot biti piščanček, ki ga greje telo njegove matere kokoši. Gurujeva prisotnost ustvarja ugodno ozračje, kjer lahko znotraj učenca vzklijejo semena božanskosti. Guru nam priskrbi priložnosti. Na učencu pa je, kako jih uporabi.
Nekoč je nek guru s svetilko v roki potrkal na učenčeva vrata. Učenec je rekel: “Odprite vrata in vstopite.” Guru je dejal: “Tega ne morem storiti. Ta vrata je mogoče odpreti samo od znotraj.” Tako je to: učenec mora odpreti vrata srca, da bi tako omogočil vstop gurujeve luči.
O Amminem sporočilu na dan Gurupurnime 2014 pa si lahko preberete: tukaj
Oddajte komentar