Amma Slovenija

Smisel in pomen praznika Šivaratri

Šivaratri, ki je posvečen Gospodu Šivi, se praznuje na noč prazne lune meseca Phalguna, ki je štirinajsti dan v krišnapakši ali temni polovici. Zaradi posebne planetarne povezave se smatra, da so duhovne vaje, ki jih izvajamo na ta dan, še posebej blagodejne in koristne. To trditev navaja tudi ena od Puran, kjer Šiva Sám pravi Parvati Devi [Božanski Materi], da je ta dan Njemu še posebej drag in da bodo tisti, ki na ta dan izvajajo predpisane strogosti, osvobojeni vseh grehov.

Ena od popularnih zgodb iz Puran gre takole: Nekoč je živel nek reven lovec iz Varanasija. Ime mu je bilo Suswara. S svojo ženo in otrokom je živel v majhni koči. Živeli so iz rok v usta. Suswara je odhajal v gozd na lov in lovil, karkoli mu je prišlo na pot, in s tem nahranil svojo družino. Nekega dne je ujel veliko manjših živali in ptic, ki jih je dal v vrečo. Ulov ga je spodbudil, da je šel še globlje v gozd, da bi našel še več divjadi. Kmalu se je stemnilo in obrnil se je proti domu. Bil je malce zaskrbljen, saj je v gozdu kar mrgolelo nevarnih živali. Prav nič mu ni ugajala misel, da bi moral noč preživeti v gozdu. Kmalu je postalo zelo temno. Ker ni mogel najti poti nazaj, je Suswara splezal na drevo, da bi bil tako varen pred divjimi živalmi.

Ker je živali pritegnil njegov vonj, so se pritajile pod drevo, na katerem je bil Suswara. V upanju, da jih bo prestrašil, je Suswara z drevesa odtrgal nekaj vej, jih vrgel proti živalim, vendar brez uspeha. Živali so se vso noč plazile pod drevesom.

Suswara ni mogel zaspati niti za hip. Bedel je vso noč. Z drevesa, ki je bilo slučajno bilva oz. bengalska kutina – bael, je trgal liste in jih metal na tla. Suswara ni vedel, da je bil ob vznožju drevesa Šivalingam; in tako, čeprav se tega ni zavedal, je Suswara z metanjem svetih listov bilve opravljal sveto daritev Šivalingamu. In slučajno je bil ravno tisto noč Šivaratri. Tako je lovec ne vedoč vso noč bedel in častil Šivo.
Po tej Šiva Purani bi moralo čaščenje Mahašivaratri vključevati šest stvari: darovanje listov bilve božanstvu po obredni kopeli le-tega, ki predstavlja čiščenje duše; uporaba rdečega barvila (paste) na lingam po predhodnem okopanju le-tega, kar predstavlja vrlino; darovanje hrane, kar privede do dolgega življenja in zadovoljitve željá; prižiganje dišeče palčke, kar prinese bogastvo; prižiganje oljne svetilke, kar označuje doseganje znanja; in darovanje betelovih listov, kar označuje zadovoljstvo zaradi posvetnih užitkov. Teh šest stvari predstavlja nepogrešljiv del čaščenja Mahašivaratri, pa naj bo to preprost obred doma ali čaščenje v velikem templju.

Pomen obredov

Zgoraj opisana zgodba je prispodoba. Tako kot si lovec prizadeva ubiti divje živali, duhovni iskalec skuša premagati poželenje, jezo, pohlep, zaslepljenost, ljubosumje in sovraštvo. Džungla je um, kjer se vse te negativnosti potikajo naokoli. Da bo svoboden, mora duhovni aspirant te »živali« pobiti.

Ime lovca je Suswara, kar pomeni »tisti, ki ima melodičen glas«. To označuje čistost namena in govora, kar nadalje pomeni stopnjo duševne čistosti.

Lovec je bil rojen v Varanasiju. Vara se nanaša na čelo, medtem ko je nasi nos. Točka, kjer se oba (čelo in nos) srečata, je Varanasi, z drugimi besedami, točka na sredini med obrvmi. Ta točka se imenuje tudi adžna čakra in velja za vez treh nadijev: ide, pingale in sušumne. Duhovni aspirant, ki svoj um osredotoča na to točko, pridobiva koncentracijo in postopoma nadzor nad svojimi čuti. Ubijanje živali tako kaže nadzor nad svojimi vasanami [latentnimi nagnjenji].

Drevo bilva ustreza hrbtenici. Listi tega drevesa so nekaj posebnega: na vsakem peclju so po trije lističi. Ti trije lističi predstavljajo tri že zgoraj omenjene nadije. Plezanje na drevo predstavlja vzpenjanje kundalini šakti iz muladhare do adžna čakre.

Ohranjanje budnosti je simbolično določena vrsta zavesti in enosti, ki jo duhovni aspirant potrebuje, da bi dosegel cilj. Da bi popustil ali počil, si ne more privoščiti niti za trenutek.

Šiva je Najvišja Zavest, ki razsvetljuje vsa tri stanja budnosti, sanjanja in globokega spanca. Darovanje trikrpih bilvinih listov Šivalingamu napoveduje vrnitev na raven zavesti onkraj vseh teh treh stanj, ki je četrto stanje, turija. Pojav tega stanja je v skladu s prebujanjem posameznika.

Amma vam ne pusti spati – praznovanje Šivaratri v Amritapuriju (2007)

V Sanatana Dharmi obstajata dve vrsti praznikov: prazniki veselja in prazniki strogosti oziroma stroge discipline. Šivaratri se večinoma smatra kot praznik stroge discipline—noč, v kateri se odpovemo hrani in spanju, zato da svoj čas preživimo v nenehnem spominjanju na Božansko. Toda pri Ammi ni nič črno-belo. In kdo pravi, da stroga disciplina in veselje ne moreta iti skupaj z roko v roki?

Amma je v času praznika Šivaratri le redkokdaj v svojem ašramu – v Amritapuriju. V zadnjih 30-ih letih v času tega praznika skoraj vedno potuje po severni Indiji. In Ammina turneja po Indiji ni nič drugega kot Šivaratri za Šivaratrijem – saj Ammini častilci in učenci noč za nočjo skušajo ostati budni skupaj z Ammo, ko Ona od mraka do zore daje daršan. In takrat, ko nastopi pravi Šivaratri, ni nič kaj dosti drugače.

Letos je praznik Šivaratri ravno v času med dvema turnejama, zato ga bo Amma skupaj s svojimi častilci in učenci praznovala v ašramu. Tako je bilo tudi leta 2007, od koder sem prevedla sledeče besedilo, ki je od takratnega praznovanja povzeto na Njeni spletni strani. Takrat so Ammini učenci in častilci okoli 10. ure pričeli s petjem bhadžanov o Gospodu Šivi, malce pozneje pa se jim je pridružila tudi Amma.

»Koliko časa traja Šivaratri?« je takrat Amma vprašala vse navzoče. Je Amma vprašala, koliko časa že tradicija narekuje, da na ta praznik človek ostaja fizično buden, ali je vprašala, koliko časa bodo njeni otroci mislili na Boga?

Amma je nato vse povedla v petje bhadžan posvečenih Gospodu Šivi. Ena izmed njih je bila »Prabhum Isham«, zelo stara pesem, katere Amma Osebno ni zapela že mnogo, mnogo let.

Po tem, ko je zapela 3 ali 4 pesmi o Gospodu Šivi, se je Amma ustavila in pričela govoriti o pomenu Šivaratri.

»Koliko dni ima eno leto?« je vprašala Amma.

»365,« so odgovorili vsi navzoči.

»Torej Bog bdi nad vami 365 dni na leto,« je dejala Amma. »Šivaratri pa traja zgolj eno noč, v kateri naj bi se žrtvovali in vso svojo skrb posvečali Bogu, se postili in ponoči bedeli. Bog je v nas vselej navzoč – povsem buden. Mi pa, ravno nasprotno, trdno spimo. To je razlog, zakaj nismo sposobni prepoznati božanske navzočnosti. Vse različne izkušnje življenja so kot sanje, ki jih doživljamo v spanju. Če resnično želimo izkusiti to božansko navzočnost, se moramo vsaj za en dan odreči spanju in to žrtvovati kot dejanje odpovedi.

Hrana in spanje sta za nas najpomembnejša. Nihče se jima ni pripravljen kar tako odreči. Šele ko razvijemo naravnanost nenehnega spominjanja na Boga, se bomo sposobni postiti in se odreči spancu brez trpljenja.

Amma pravi, da ostati buden ne pomeni zgolj to, da naše oči ostanejo odprte, pač pa da se svojih misli, besed in dejanj zavedamo. “Ko se takšno zavedanje prebudi, nevednost izgine,” pravi Amma. “Temá ni nekaj, kar bi lahko fizično odstranili. Vendar ko vanjo spustimo luč, temá samodejno preneha obstajati. Enako, ko se prebudi pravo znanje, izgine temá nevednosti. Tedaj se prebudimo v večno svetlobo.”

Potem je Amma povedala eno od zgodb iz Puran, ki opisuje pomen tega, zakaj na Šivaratri vso noč ostanemo budni. Šivaratri je čas, ko so demoni in bogovi pinjili ocean, da bi iz njega pridobili Amrito [nektar nesmrtnosti]. »Ko so to počeli, je bila prva stvar, ki je prišla na površje, smrtonosen strup,« je dejala Amma. »Pravijo, da je Gospod Šiva ta strup spil, zato da bi pred njim zaščitil človeštvo. Tukaj ta strup, ki je strah in trepet, predstavlja našo prarabdho karmo. Gospod Šiva v podobi Guruja sprejme našo prarabdho in nas tako zaščiti.«

Nato je Amma povedala še drugi del zgodbe, ki pravi, da so za zaščito Gospoda Šive proti strupu vsi okrog njega vso noč ostali budni. Amma je razložila, kako tudi zdravnik tistega, ki ga je pičila kača, prisili, da ostane buden, saj to zmanjša učinek strupa in mu na koncu lahko reši življenje.

»Da bi žrtvi pika kače preprečili zaspati, bodo njegovi prijatelji in družina peli in plesali ter mu izlivali vodo na glavo,« je dejala Amma. »Prav tako mu bodo dali piti grenka zdravila. Opazovalcem bi se najbrž pacient smilil. Morda celó porečejo: ‘Ubožec! Dovolite, da vsaj za trenutek zadrema. Zakaj ga tako mučite?’ Vendar zdravnik vé, da lahko umre, če mu bodo dovolili zaspati.«

Amma pravi, da je Guru tako kot takšen zdravnik. Storil bo karkoli in vse, da nas obdrži budne. Nam morda to ne bo všeč. Za piti nam bo dal grenka zdravila v obliki izkušenj. Toda vse to je storjeno za naše najvišje dobro v umu – da nas prebudi in ohranja budne. Amma pravi, da je to razlog, zakaj imajo ljudje guruja za svojega sovražnika.

»Na žalost mnogi raje ostanejo v temí,« je dejala Amma. »Če bi prednje stopil Bog Sám in jim ponudil osvoboditev, bi rekli: ‘Zdaj hočem gledati televizijo. Bi lahko prosim prišel pozneje?’

Nekateri učenci in častilci, ki so sodelovali na tem praznovanju, so izrazili svoje nestrinjanje, saj niso želeli, da bi Amma mislila, da Jo imajo za sovražnika. Amma se je zasmejala in dejala: »Bomo videli. Amma vas bo preizkusila.« In potem je Amma nekajkrat tlesknila s prsti ter s tem pokazala, kako prepričana je, da jo bodo imeli za sovražnika takoj, ko jih bo pričela preizkušati.

»Gospod Šiva je Kaala-kaalan [smrt časa]«, je dejala Amma. »To pomeni, da odstranjuje časovno omejene pojme, kot so: ‘Rodil sem se, odraščam in bom umrl,’ in podarja zavest večnosti.«

Nato je Amma pojasnila, da se ljudje pogosto obrnejo k Bogu, ko v življenju prestajajo velike stiske in skrbi. V tistih trenutkih pogosto naletijo na luč Boga. Toda za ohranitev te vizije moramo ohranjati budnost,« je dejala Amma.

Potem je Amma pojasnila notranji pomen, zakaj so Šivove oči vselej priprte: »Tudi takrat, ko mahatme gledajo zunanji svet, ostajajo njihove oči osredotočene na njihov Pravi Jaz. Svet vidijo resnično kot svoj notranji Jaz. Njihova modrost se jasno izraža v vseh njihovih dejanjih.«

Amma je zaključila z izjavo, da Šivaratri predstavlja tudi poroko Gospoda Šive, utelešenja znanja, s Parvati Devi, utelešenjem čiste ljubezni. »Človek doseže popolnost takrat, ko se združita znanje in ljubezen. Naj tudi srca mojih otrok postanejo polna pravega znanja in ljubezni. Naj moji otroci postanejo luč vsega sveta.«

Ko je Amma končala svoj govor, je bila ura že skoraj 1 zjutraj. »Kaj pa zdaj?« je vprašala Amma. Nekdo je predlagal, da naj Amma zapleše. Toda Amma je imela lastno zamisel – obljubljen preizkus, o katerem je govorila na začetku – »Eden izmed vas bo zaplesal!« je rekla Amma. Nazadnje so se Njene oči ustavile na enem izmed brahmačarijev iz Kašmirja – dežele Šivaizma. Pristal je. Vstal je, stopil pred Ammo in Ji ponudil svoj pranam. Pričela se je glasba: »Bolo Bolo Sabmill Bolo Om Namah Shivaya.« Naslednjih 20 minut so Amma in ašramiti peli to ekstatično pesem v hvalo Gospodu Šivi, medtem ko je brahmačari svoj predan ples daroval Ammi – pred 5000-imi ljudmi. Zdelo se je, kot da bo Amma to bhadžano pela vso noč. Kar nadaljevala in nadaljevala je, vse glasneje vzklikala in vse hitreje pospeševala tempo.

Bilo je že sredi noči, vsi v Amritapuriju pa so bili povsem budni – znotraj in zunaj.

Je bil Šivaratri v Amritapuriju praznik strogosti ali veselja?

Vesel Šivaratri vsem tudi letos!