Amma Slovenija

1. januar 2017, Amritapuri – Ammina novoletna poslanica

(Izvleček iz Amminega novoletnega sporočila 2017)

Med hojo po poti izkušenj smo leto 2016 pustili za seboj. Zdaj, tukaj, je še eno novo leto, ki se ga veselimo, polno novega upanja in pričakovanj. Vsako novo leto je kot nova sveža stran v knjigi našega življenja. Kar se odločimo napisati, pa je odvisno od nas. Če želimo, jo lahko napolnimo s črkami ljubezni, sočutja, miru in znanja. Po drugi strani pa jo lahko napolnimo tudi s črkami sovraštva, jeze in teme. Naj pero viveke [razločevanja] napolnimo s črnilom samoprizadevanja in na te nove strani pričnemo pisati nekaj svežega.

Naj to novo leto z nasmehom ljubezni prižge vaš obraz. Naj naš um postane veder, brez strahu in bojazni. Naj bo naše srce polno sočutja. Naj sonce viveke [razločevanja] razsvetli naš um. Naj bo naš cilj ustvariti svet miru in harmonije.

Slišimo mnoge, ki pravijo, da leto 2016 ni bilo dobro leto. Vendar bi morali premišljevati in razmisliti o tem, kdo je bil kriv za to. Je bila to krivda tega leta ali naša lastna krivda? Mar smo to leto izkoristili za prizadevanje po tem, da bi se kaj naučili, rasli in se povzpeli? Ali pa smo ga zapravili v nepomembnih prizadevanjih?

Tako kot lastnik majhnega podjetja vsak večer oceni svoj profit in izgubo, je tudi Novo leto dobra priložnost, da se ozremo nazaj in razmislimo o preteklem letu. Na ta dan bi morali narediti nekaj samoanalize. Ob pogledu na svoja dejanja in odnose bi se morali vprašati: “Kje imam dobičke? Kje imam izgube?” Narediti bi morali iskreno namero, da bomo duhovno napredovali in opustili svoje negativnosti.

V preteklem letu smo bili priča mnogim tragedijam in težavam v svetu. Življenje je v vojnah in nemirih izgubilo na tisoče ljudi. Mnogi so bili žrtve terorističnih napadov. Mnogi so umrli v naravnih nesrečah in ogromno ljudi je izgubilo vse svoje življenjske prihranke. Begunska kriza je dosegla vrhunec. Nešteti umi so bili polni strahu in brezupa. Kljub vsemu temu se ne smemo utopiti v potrtosti in strahu. Moč, da se soočimo s takšnimi izzivi, je v nas. Če bomo vsi združili roke, se lahko z vedrino in optimizmom soočimo tudi z največjimi problemi.

Nobene potrebe ni, da bi nas skrbelo za prihodnost. Vzponi in padci so sama narava življenja. Duhovnost je znanost, ki nas uči, da z veseljem sprejmemo vse. Če spremenimo svojo mentalno držo, nam lahko prav tako uspe izpeljati spremembe, ki se zgodijo v zunanjih okoliščinah. Za tistega, ki ve, kako plavati, postane plavanje v oceanu zabavna igra. Tisti, ki ne znajo, pa se zlahka utopijo. Razumevanje duhovnosti nam pomaga, da se z vsem soočimo z mentalno močjo. Kadar v življenju pridejo problemi, se nekateri zlomijo, ker se z njimi niso sposobni soočiti. Duhovna oseba pa se je tudi s tako težkimi časi sposobna soočiti ravnodušno.

Atithi devo bhava: indijska kultura nas uči, da vsakega [gosta] obravnava kot Boga. Z atithi niso mišljeni samo ljudje. Vsaka situacija, na katero nepričakovano naletimo, je atithi [dobesedno: “tisto, kar je izven nekega določenega časa”]. Vse moramo biti sposobni sprejeti vedro. Kadar smo takšni, postane vsaka situacija odskočna deska do večje zrelosti.

Kadar naletimo na hude izzive, smo morda prestrašeni. Kljub temu pa si moramo pot naprej utirati oprezno, ne da bi izgubili svojo mentalno moč. Tudi če pademo ali nam ne uspe, ne bi smeli obupati, temveč videti to zapreko kot odskočno desko k uspehu.

Ni pomembno, če ne moremo doseči “velikih” stvari. Več kot dovolj je, če lahko spregovorimo prijazno besedo, pokažemo ljubeč nasmeh ter voljno in potrpežljivo poslušamo težave drugih.

Samo zato, ker se pričenja novo leto, to ne pomeni, da bo sonce pričelo vzhajati na zahodu. Dva plus dva ostaja štiri; ne more postati pet. Zgolj z novo številko se ne bo ničesar spremenilo. V naših rokah je zgolj sedanji trenutek. Skušajmo ga izkoristiti za proaktivno, izvršujoče delovanje, ki bo pripeljalo do pozitivne preobrazbe. Naredimo namero, da ne bomo zapravljali denarja za potratne stroške. Če bi ta denar lahko porabili za pomoč bolnim otrokom, bi to lahko ogromno pomenilo. Seveda je navsezadnje smrt neizogibna. Morda ne bomo mogli rešiti vseh. Vendar če lahko s svojo pomočjo podaljšamo zgolj življenje enega samega takšnega otroka, bi to njegovim staršem pomenilo ogromno.

Sodelovanje pri takšnih sočutnih dejanjih pomeni resnično živeti resnice izražene v upanišadskih navedbah, ki razglašajo našo enost z Bogom: tat tvam asi in aham brahmasmi—“Ti si tisto” in “Jaz sem Brahman.” Če se, na primer, s prstom sunimo v oko, nikoli ne kaznujemo svojega prsta. Nasprotno pa isti prst uporabljamo za otiranje očesa. To pa zato, ker vemo, da sta tako prst kot oko del našega lastnega telesa. Podobno, če druge vidimo kot svoj pravi Jaz, potem se bo spontano pojavilo sočutje. Tako kot si odpuščamo svoje lastne napake, bodimo prav tako zmožni odpustiti in pozabiti napake drugih. Poskusimo preseči vse občutke jeze, ki jih imamo do tistih, ki so nam škodovali. Poskusimo napisati prijazno pismo ali elektronsko sporočilo tistim, ki so jezni na nas. To jih bo morda malce osrečilo in jim pomagalo preboleti njihovo jezo. Ne pozabimo izraziti svoje hvaležnosti svojim bližnjim in najdražjim. To so nove stvari, ki jih moramo v tem novem letu storiti. Takšna dejanja bodo prinesla pravi preporod—novo stvarstvo.

Učímo se iz napak prejšnjega leta in v novo leto vstopímo z večjim zavedanjem, entuziazmom in optimistično vero.  Istočasno pa moramo razširiti obzorja našega znanja. Naj bo novo leto blagoslovljeno skozi dejanja, ki širijo dišeč vonj ljubezni in sočutja.

Amma moli k Paramatmanu, da bi bili njeni otroci sposobni to storiti. Amma vsem svojim otrokom želi zares Srečno 2017.