Amma Slovenija

Ammino božično sporočilo – 24. december 2021, – praznovanje božiča, Amritapuri

Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, je dejal Kristus. Biti dober bližnji je lastnost, ki bi jo morali imeti v vseh okoliščinah in v vsakem trenutku življenja.

Kot je v Amritapuriju že tradicija, so božič praznovali v velikem slogu. Po zaključku Amminega večernega programa z bhadžani, je Amma prišla v dvorano in sedla med častilce, da bi skupaj z njimi uživala v božičnem programu.

Najprej je bilo predvajano Ammino božično sporočilo, v katerem je dejala: “Da bi prebudili in dvignili raven zavesti ljudi, živijo Mahatme kot vzor ljudem, da bi jih posnemali. Dejstvo, da je naš svet doslej preživel do obsega, kakršen je danes, priča o sijaju svetlobe, ki so jo posredovali. Rešitev za vso bedo in težave, s katerimi se sooča človeštvo—tako v preteklosti kot v sedanjosti in prihodnosti—lahko povzamemo zgolj z dvema besedama – “Prakticiraj dharmo.” Amma mora poudariti, da je to rešitev za vse naše probleme.

Kadar gradimo hišo, najprej potrebujemo načrt. Na podlagi tega nato zgradimo hišo. Če sledimo tej metodi, potem nas ni potrebno biti strah. Enako je, ko sledimo dharmi. Vsak človek ima svojo dharmo, vsaka situacija ima svojo lastno dharmo, in vsaka vloga, ki jo igramo, ima prav tako svojo dharmo. Številni vidiki dharme temeljijo na okoliščinah, času, kraju in kulturi.

Mahatme neprestano delujejo. Bili so kralji, ki so bili samouresničeni in izpolnjevali vse svoje dolžnosti. Šri Rama in Šri Krišna nista zgolj neprestano delovala, temveč sta k delovanju navdihovala tudi druge.

Šri Krišna se je rodil v natežjih okoliščinah—v ječi. Sile zla so se na vso moč trudile, da bi mu preprečile utelešenje. Toda kdo lahko ustavi Božjo moč? Molitve njegovih staršev, Vasudeve and Devakī, so bile nazadnje uslišane. To nas uči, da ne glede na to, s koliko ovirami se duhovni aspirant sreča, ne sme nikoli izgubiti vere.

Otroci, kot vsi veste, čeprav se v kinodvorani na platnu predvaja film, na platno nikoli ne vplivajo spreminjajoči se prizori. Enako lahko tudi Mahatme stopijo korak nazaj in kot priča opazujejo, kako v njihovem življenju različni prizori prihajajo in odhajajo. Karkoli prinese življenje, tako dobro kot slabo, sprejmejo enako. V vseh situacijah so sposobni ohraniti notranji nasmeh.

Kristus se je popolnoma zavedal, da ga bo nekega dne Juda izdal, a ga je kljub temu sprejel za svojega učenca, enakovrednega vsem drugim učencem. Ljubezen ne dela razlik med njimi. Vodo reke Gange imajo nekateri za sveto, medtem ko jo drugi uporabljajo zgolj za splakovanje stranišč. Mar jih Ganga obravnava različno? Podobno znajo tudi Mahatme zgolj ljubiti. Vedo, da se človeški um nenehno spreminja. In celó, če vedo, da bo morda nekdo v prihodnosti skrenil s poti kreposti, ga bodo še naprej oblivali s svojo ljubeznijo. Vsakomur dajo priložnost, da se povzpne do kreposti. Vendar ne glede na to, koliko časa živiš z mahātmo, če se ti srce ne odpre, se ne boš spremenil.

Vsak posameznik je odgovoren za svoja napačna dejanja. Krivičnik bi se moral iskreno pokesati za svoje napake, v njem pa bi morala vzkliti popolna predanost. Tako kot lonec poln vode ne more sprejeti še več vode, tudi um, poln arogance, ne more sprejeti ničesar več. Prav tako tudi na glavo poveznjen lonec ne more zbrati niti kapljice vode. In voda v umazanem loncu bo prav tako postala umazana. Dokler se torej ne pokesaš za svoja napačna dejanja, se boš težko spremenil. Če ti primanjkuje notranje predanosti, se boš težko spremenil.

Družba Mahatme je priložnost, ki jo nudi drugim. Če drugi te priložnosti ne izkoristijo na ustrezen način, izgubijo samo oni. Prav to se je zgodilo v Judovem primeru. Tudi če se kdo na vso moč trudi škodovati mahātmi, mu ne bo nikoli uspelo zmotiti njegovega notranjega miru in blaženosti. Mahātmā vé, da bo nazadnje zmagala edino resnica.

Duh božiča je duh medsebojne ljubezni, dajanja in deljenja. Praznik nas spodbuja, naj se odrečemo sovraštvu in sovražnosti, ter da odpustimo in pozabimo.

Ko smo pripravljeni prisluhniti tožbam ljudi v stiski, ko smo jim pripravljeni izreči besede tolažbe, kadar izkažemo naklonjenost do nudenja pomoči tistim, ki preživljajo težke čase, v resnici povzdigujemo sebe: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,” kot je dejal Kristus. Biti dober bližnji je lastnost, ki bi jo morali imeti v vseh okoliščinah in v vsakem trenutku življenja. Naši bližnji so tisti, ki jih srečujemo v svojem vsakodnevnem življenju. Če bomo dobri bližnji tistim, s katerimi tesno sodelujemo, nam ne bo treba iskati miru nikjer drugje. Potem je mir že naš.

Na božič nas popolnoma navdaja entuziazem, vznemirjenje in sreča. Tedaj pozabimo na vse, se oblečemo v nova oblačila, z lučkami okrasimo drevesce in si izmenjamo darila. Naj naše praznovanje ne bo omejeno na formalni običaj, ampak naj nas vzpodbudi, da prisluhnemu glasu svoje duše in ravnamo v skladu z njo. Naj bodo vsi takšni praznični dnevi priložnost za to.

Z vsem našim umom, z vsem srcem, z vso močjo, s popolno predanostjo in vero se mora v nas roditi drža predanosti, da bomo postali primerna posoda za Božjo milost. Naj Milost blagoslovi moje otroke.”

Po predvajanju Amminega sporočila so na oder stopili Ammini otroci z vsega sveta in z nami podelili sporočilo veselja in praznovanja, ki so ga izrazili s svojimi različnimi nastopi. Predstavili so različne vrste plesov, tradicionalne mehiške pesmi, kot tudi kratko igro o tem, kako pomembno je, da v svojem srcu ustvarimo prostor za druge.

Božično praznovanje se je zaključilo s tem, ko je Amma z vso zbrano množico zapela dve  bhadžani (Every Nation, All Creation…All Around the World, Joy Embraces All, v angleščini, in Tannane Tanna Tanna) in s skupinsko molitvijo za mir v svetu z recitiranjem: Om Lokah Samastah Sukhino Bhavantu. Ob koncu je Amma Osebno blagoslovila vsak pladenj, enega za drugim, čokoladne božične torte – katere je bilo dovolj, da je vsak udeleženec praznovanja dobil en košček, in tako se je praznik končal z otipljivo sladkostjo, ki je prežemala vsak trenutek tega dneva.

Prevod od Amritapuri spletne strani